Komentar Bojana Budje: Mi in Bolgari
Živimo v deželici, ki je po mnogočem edinstvena. Tako v dobrem kot v slabem. Denimo po tem, da smo skupaj z Bolgarijo edina država znotraj Evropske unije, v kateri trajanje bolniškega staleža in posledičnega evrskega nadomestila ni omejeno. Ne le časovno, tudi zneskovno! Te dni sem nekje zasledil novico, da je trenutno v Sloveniji kake pol stotnije osebkov, ki so v bolniškem staležu že pet ali več let. Kakšen že desetletje. Začasna rekorderja prihajata s koroškega in štajerskega konca, oba sta bolniško odsotna že 12 let, nekdo pa na svoj račun v času staleža vsakomesečno prejema več kot 22 tisoč evrov. Halo?!
Ob tako darežljivi zakonodaji, ki je bolj ali manj nespremenjena že domala tri desetletja, ni prav nič čudno, da so se lanski izdatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za izplačilo bolniških nadomestil povišali za neverjetnih 42 odstotkov. Absentizem na zaposlenega in skupaj izgubljeni delovni dnevi pa za petino. Ne bi našteval naprej, naj zapišem le še, da imamo enega največjih deležev izgubljenih delovnih dni na zaposlenega v EU. Pred covidom-19 nas je absentizem uvrščal v zlato sredino, sedaj smo na repu. Število bolehnih delavcev torej narašča. Hkrati pa je detektivska zbornica skoraj neslišno prišepnila, da kar petina uradno bolnih izkorišča bolniški stalež za delo na črno, nekateri celo za pravi dopust. Diagnoza angina pectoris je bojda idealna za vsaj sedemdnevno smučanje v tirolskih Alpah, okužba s kako salmonelo ali kampilobakterjem pa naravnost pravšnja za spoznanje pekočih in razkuževalnih kulinaričnih posebnosti jugovzhodne Azije. Največ tovrstno bolnih naj bi bilo v državni upravi, najmanjkrat so na bolniški gostinci. Kar jih je sploh še ostalo v tem poklicu. Logično. Saj morajo streči od ranega jutra do poznega večera. In še dlje. Tudi onim na bolniški.
Danes sicer ne, ker je dela prosta sobota, zato pa med tednom goljufa vsaj petina onih na bolniškem staležu. Smo res taki mojstri blefiranja? Kako pojasniti tolikšno množico simulantov na dva milijona tukaj živečih glav? Dvomim, da gre brez blagohotne pomoči mož in žena v belih haljah. Ker jih poznamo, ker so strici ali tete mamine mrzle sestrične, ker smo skupaj služili vojsko, ker se tako ali drugače poznamo, ker smo mu, ji tako ali drugače kdaj ustregli ali ker se mu, ji preprosto smilimo. Oblast pa nič, trenutno se ukvarja predvsem sama s sabo. Nista rekorderja ona, katerih stalež presega 12 let, država Slovenija je na bolniški že bistveno dlje.
