Komentar Bojana Budje: Mlada elita

Kjer je dim, je praviloma tudi vsaj nekaj ognja. Tokrat je računsko sodišče odkrilo kar pravi požar, ki je goltal študentske evre. In tako v celoti potrdilo v tem okvirju poleti zapisane namige, kako lep je nekaterim študentski status. S pomočjo svojih zasebnih študentskih organizacij vsakoletno obračajo milijone evrov. Naših, vaših, davkoplačevalskih. Kje in kako jih porabijo, ne ve nihče. Razen njih samih.

Zadnje dni starega leta se je le oglasilo računsko sodišče in poslovanje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, imenovane tudi ŠOU, dobesedno raztrgalo. Saj da deluje brez vsakršnega strateškega dokumenta, brez vizije, letnega načrtovanja, revizorji so celo zapisali, da ŠOU niti ne ve, kaj sploh financira. Ve pa se, koga. Lastne funkcionarje, žlahto, prijatelje. Poldrugi milijon evrčkov (!!!) porabi ŠOU vsakoletno za svoje delovanje. Kako, revizorjem ni uspelo ugotoviti. Našli so le kar tri različna letna poročila z različnimi vsebinami, zneski prihodkov in odhodkov pa so se v njih razlikovali, beri: prilagajali potrebam in interesom. Samo šestglavi eliti v predsedstvu je bilo letno dodeljenih 236 tisoč evrov.

Kako in zakaj, je najstrožje varovana skrivnost. Bolj od zaupnih dokumentov Pentagona. Na dan je pricurljalo le, da so bili z našimi, vašimi evrčki plačani razni izleti – najpogosteje menda v Banjaluko –, požrtije, stroški telefonov, prestižnih taksijev ter kar je še za študentarijo usodnih opravil. Tistim, ki študentske organizacije vodijo, ni cilj študirati ter bognedaj doštudirati, njih sanje so biti poklicni študent. Manj je opravljenih izpitov, dlje ta sanjski poklic traja. In z njim status študentskega funkcionarja s plačo, praviloma višjo od profesorske, sodniške, tožilske, celo zdravniške.

Oni ne štrajkajo. Kajti nakazilo študentskim funkcionarjem je vsakomesečno, do dneva in ure redoljubno. In kajpak s primernimi zneski. Z vašimi in mojimi evri. Financira jih vaša in moja država. Za nameček imajo edini v tej taisti državi privilegij, da si dodeljene milijone delijo po svoji presoji. Zakoni zanje ne veljajo, nadzornikov nimajo, odgovorni so zgolj in edinole sami sebi.

Študentska leta so najlepša. Dokazano. Le da enim zavoljo doživetij, mladosti, odraščanja, vstopa v svet odraslih, prvih ljubezni, prijateljevanj, drugim, izbranim, zaradi denarja. Pravice ni še 115 let potem, ko je Fran Saleški Finžgar spisal avtobiografsko povest Študent naj bo.