NA KOŽO
Komentar Bojana Budje: Na glavo
Resno razmišljam, da se v oljčniku lotim pridelave deviške svinjske masti.
Odpri galerijo
Nič več ne bo, kot je bilo. Ali prosto po Kučanu: Danes še lahko, jutri bo drugače. Strah v kosti je pognala napoved Svetovne zdravstvene organizacije, da nas bo čez desetletje napadla epidemija debelosti. In z njo vse, kar odvečni sloji špeha prinašajo; predvsem bolezni srca in ožilja, visok krvni pritisk, celo nevrološke in hormonske motnje.
Porasta debeluhov je kriva nezdrava prehrana, pravijo strokovnjaki. Ki so se zgrozili ob spoznanju, da je denimo že tri četrtine Angležev zalitih z odvečno maščobo, Irk in Ircev pa celo še nekaj več.
Treba je torej živeti zdravo. Pod okriljem tega slogana se na naše mize skozi na stežaj odprta vrata vrača nekdaj zloglasna svinjska mast. Zdravniki pravijo, da godi našemu zdravju bolj od še tako deviškega oljčnega olja. Resno razmišljam, da spremenim namembnost oljčnika, ki mi ga na obali daje v najem sklad kmetijskih zemljišč.
Ter oljke posekam, tam naselim primerno zavaljene prašiče in se lotim pridelave deviške svinjske masti. Od hvaljene in nadvse zdrave se je na črni seznam zdravju škodljive domala čez noč preselila tudi margarina, na njeno mesto pa se vrača maslo.
Po zaslugi katerega da bomo živeli dlje. Ter še in še. Tovrstnih prehranjevalnih sprememb so bojda krive transmaščobne kisline, nad katere smo se Slovenci v skrbi za svoje zdravje spravili z vsemi topovi.
Prihaja teden, ko bodo na tržišču popolnoma prepovedana vsa živila z njih preseženo vsebnostjo. Kje jih najdemo? Domala povsod, tudi v navadnih pekovskih rogljičkih. Kajpak po zaslugi cenenih hidrogeniranih rastlinskih maščob, s katerimi je živilska industrija minulo stoletje pridno nadomeščala trde živalske maščobe.
Od prihodnjega tedna torej nič več olja in margarine, zakon sta svinjska mast in puter! Komaj čakam na dunajca, prepojenega z zdravilno prašičjo mastjo. Zraven pa liter rebule. Kajti k napovedani spremembi prehranjevalnih navad so strokovnjaki minule dni ponudili še eno na glavo obrnjeno spoznanje.
Doslej je veljalo, da nam kak kozarec zaužitega vina na dan ne škoduje pretirano, sedaj pa epidemiologi s slovitega Harvarda nenadoma priporočajo sproščen odnos do alkohola. Beri njegovo redno uživanje. Saj da je celo čezmerno nacejanje – ne oziraje se na to, ali gre za vino, pivo ali žganice – bolj zdravo od popolne abstinence. Brani nas demence in srčnih obolenj.
O jetrih in policajih pa kdaj drugič. Na zdravje!
Porasta debeluhov je kriva nezdrava prehrana, pravijo strokovnjaki. Ki so se zgrozili ob spoznanju, da je denimo že tri četrtine Angležev zalitih z odvečno maščobo, Irk in Ircev pa celo še nekaj več.
Treba je torej živeti zdravo. Pod okriljem tega slogana se na naše mize skozi na stežaj odprta vrata vrača nekdaj zloglasna svinjska mast. Zdravniki pravijo, da godi našemu zdravju bolj od še tako deviškega oljčnega olja. Resno razmišljam, da spremenim namembnost oljčnika, ki mi ga na obali daje v najem sklad kmetijskih zemljišč.
Resno razmišljam, da se v oljčniku lotim pridelave deviške svinjske masti.
Ter oljke posekam, tam naselim primerno zavaljene prašiče in se lotim pridelave deviške svinjske masti. Od hvaljene in nadvse zdrave se je na črni seznam zdravju škodljive domala čez noč preselila tudi margarina, na njeno mesto pa se vrača maslo.
Po zaslugi katerega da bomo živeli dlje. Ter še in še. Tovrstnih prehranjevalnih sprememb so bojda krive transmaščobne kisline, nad katere smo se Slovenci v skrbi za svoje zdravje spravili z vsemi topovi.
Prihaja teden, ko bodo na tržišču popolnoma prepovedana vsa živila z njih preseženo vsebnostjo. Kje jih najdemo? Domala povsod, tudi v navadnih pekovskih rogljičkih. Kajpak po zaslugi cenenih hidrogeniranih rastlinskih maščob, s katerimi je živilska industrija minulo stoletje pridno nadomeščala trde živalske maščobe.
Od prihodnjega tedna torej nič več olja in margarine, zakon sta svinjska mast in puter! Komaj čakam na dunajca, prepojenega z zdravilno prašičjo mastjo. Zraven pa liter rebule. Kajti k napovedani spremembi prehranjevalnih navad so strokovnjaki minule dni ponudili še eno na glavo obrnjeno spoznanje.
Doslej je veljalo, da nam kak kozarec zaužitega vina na dan ne škoduje pretirano, sedaj pa epidemiologi s slovitega Harvarda nenadoma priporočajo sproščen odnos do alkohola. Beri njegovo redno uživanje. Saj da je celo čezmerno nacejanje – ne oziraje se na to, ali gre za vino, pivo ali žganice – bolj zdravo od popolne abstinence. Brani nas demence in srčnih obolenj.
O jetrih in policajih pa kdaj drugič. Na zdravje!
