Komentar Bojana Budje: Na poti k Ramzesu

Današnja sobota bo spokojna, mirna, za nameček še večinsko sončna. Nobenih soočenj, praznih obljub, puhlih domislic. Domala stotnija onih, ki si z razlogom tako srčno želijo v bruseljsko službo, bo hvalabogu izginila s teve ekranov in časopisnih naslovnic, življenje bo čez noč znova postalo prijaznejše. Jutri bomo odločali le še o sestavi srečnega noneta, vmes pa odkljukali nekaj referendumskih vprašanj. Nakar bo vse po starem. Vključno s spoznanjem, da živimo v vse bolj stari državi.

Dobesedno. Kajti evropski statistični urad je te dni izračunal, da bo imela Slovenija leta 2050 natanko 2,094.023 prebivalcev, od tega jih bo tretjina starejših od 65 let. Ali drugače: na tri delovno aktivne prebivalce bosta prišla kar dva penzionista. Staranje je neizbežna pot h koncu. Četudi starosti ne mara nihče. Ker smo pač rojeni za to, da živimo. Čim dlje. Znanstveniki pravijo, da bomo kmalu dostojno živeli krepko čez sto let. Saj se je v teh nekaj tisoč letih naše civilizacije človekovo življenje samo daljšalo. Učili so nas denimo, da sta neandertalec in njegov tedanji sodobnik, naš prednik Homo sapiens, živela tja do 30 let. Današnje meje so za tisti čas nepredstavljive. Kot bodo jutrišnje za našo sedanjost. Italijani, drugi najstarejši narod na zemeljski obli, so svetu naznanili, da se prebivalci na Apeninskem polotoku počutijo stari šele po 75 letih življenja. Saj da njihov današnji 75-letnik deluje in živi življenje, kot ga je 55-letnik tam nekje v 80. letih prejšnjega stoletja. Ne poznam razloga, zakaj svojim zahodnim sosedom ne sledimo tudi Slovenci. In meje, kdaj koga označiti za starca ali starko, ne dvignemo proti osemdesetim.

Z vsemi petimi sem za to. Da bom še nekaj let mlad. Nehote mi spomin uide k Ramzesu II., ki so ga Egipčani oklicali za Velikega prednika. Vladal je pred našim štetjem, na prestolih je odsedel neverjetnih 67 let, dočakal pa za tiste čase osupljivih devet desetletij, primerljivih z današnjimi vsaj 120 leti življenja. Mumificiran živi še danes sredi egipčanskega muzeja v Kairu. Božansko starost je dočakal več kot dostojno, zgodovinarji mu pripisujejo vsaj 6 glavnih žena, več haremov priložnostnih, z njimi pa je imel vsaj 100 sinov in 60 hčera. Ne upam si trditi, da je to razlog njegovega dolgega življenja, kajti po tem kriteriju Ramzesove starosti zanesljivo ne bom dočakal. Še o tem, da bom za časa življenja prejel vse pripadajoče mi pokojnine, nisem več tako zelo prepričan.