Komentar Bojana Budje: Nika in Peter
Te dni je ona vse. Tudi če rečeš Slovenija, to ni dovolj; treba je dodati njo, Planico. O njej vemo vse in še več. Tudi radi jo imamo vsi, vselej in prav takšno, kakršna je v danem trenutku. In ko gre zanjo, sploh ni pomembno, kdo je na oblasti, še manj, kdo je v opoziciji. Je ljubica vseh generacij in vseh barv Slovencev. Je naša edina športna pravljica, ki edina premore resnične junake. Z imeni in priimki. Letos Nika in Peter Prevc.
Nihče jima danes ne seže do kolen, nikogar ne moti, da ne premoremo ne mitskega Ahila ali Herakleja ne Gilgameša, tudi ne kakega kralja Arturja ali kraljeviča Marka. Planica ima svoje legende, vsaka jo je zaznamovala v nekem svojem času. A vse skupaj in vsaka zase za vekomaj.
Odveč je izgubljati besede o Petru Prevcu, njega že poldrugo desetletje gledamo in uživamo, mu preštevamo zmage, zraven pa se čudimo in smo hvaležni. Ker se je zgodil prav nam, Slovencem. Te dni smo večinsko srečni. In če bi Združeni narodi ta vikend merili najsrečnejše države na zemeljski obli, bi Slovenija pristala pri vrhu. Tako pa so nas v popotnico svetovnemu dnevu sreče zapisali na še vedno visoko 21. mesto. Eno stopničko višje kot lani.
Neverjetno, a manj navzgor razpotegnjenih ust je celo med Nemci in Američani. Največ sreče je že sedmo leto zapored na Finskem, tamkajšnji prebivalci nam denimo na predvečer 20. obletnice slovenskega vstopa v Nato med drugim sporočajo, da si lahko srečen tudi, ako nisi del zavezniške družine. Zanimivo. Nekaj malega pa k slovenski sreči zagotovo dodaja spoznanje, da so naši južni kockasti sosedje na tej lestvici šele 63., Italija je denimo na 41. mestu, Madžarska na 56., na dnu lestvice, ki vključuje 143 držav, najdemo Libanon in Afganistan.
Kriteriji za merjenje so raznovrstni, med njimi poleg občutka sreče najdemo dohodek, socialno podporo, pričakovano starost, osebno svobodo, tudi korupcijo. Na srečo znamenita pravosodna stavba na Litijski, ki počasi dobiva status državnega korupcijskega spomenika, v času sestavljanja lestvice še ni bila razkrita.
Nika in Peter, hvala! Planico, ki se ji je priklanjal celo vsemogočni Tito, k njej pa ne brez razloga vodil največje svetovne voditelje – indonezijski Sukarno je planiški sneg okusil kar v sandalih –, sta se vsak zase kdo ve katerikrat znova zapisala v zgodovino. Sestra s prvencem, brat s slovesom. Kapo dol obema. Planica je srečna, Slovenija ponosna.
