Komentar Bojana Budje: Okuženi
Berem žalostno zgodbo kokošjerejca s kmetije Pr' Princ v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem. Dobesedno preko noči je ostal brez vseh svojih putk; kar tisoč jih je po zapovedi veterinarjev odkokodajsalo na oni svet. Kriv je virus ptičje gripe, zavoljo katerega sta morala v prisilno karanteno tudi najbolj znana slovenska nanduja, Nina in Nande s posestva Cekin. Če me spomin še ne zapušča, živimo s to ptičjo gripo že domala dve desetletji. Pisalo se je leto 2005, ko je ta virus poskrbel za preplah apokaliptičnih razsežnosti. V strahu pred bojda pogubno pernato influenco so tudi najbolj zapriseženi ljubitelji malih živali celo svoje govorno usposobljene papagaje ponoči skrivoma spuščali v ljubljansko meglo, najbolj zadrti ptičjeljubci so razdirali lastovičja gnezda pod napušči streh, največji oboževalci in obiralci slastnih hrustljavo ocvrtih piščančjih bedres pa so raje nadomestno glodali žabje krake.
Panika je bila neizmerna. Celo tako, da smo v nenasitne farmacevtske žepe tudi Slovenci zmetali na milijone evrov za nakup nekaj deset ton domnevnega zdravila tamiflu. Ki pa smo ga kasneje zvečine potiho uničili. Kajti farmaciji in oblasti so tovrstna obsedna stanja pisana na kožo. Preizkusijo in utrdijo svojo moč, dobički pa so izmerljivi v evrskih milijardah in vsakovrstnih dragocenih sociološkopsiholoških podatkih in spoznanjih. Navsezadnje je kar nekaj tega potrdila tudi pandemija znamenitega koronavirusa, ki počasi vodeni in izginja iz našega vsakdana. A ta je bila resnična, pobrala je milijone življenj. Četudi mnogi še danes trdijo, da nas je udarila, ker nas je bilo za ta ubogi planet milijardo ali dve preveč. Resnice ne bomo izvedeli nikoli, kot tudi ne, ali so tokratni korona zaslužki farmacevtov v primerjavi s tistimi iz časov tamifluja resnično neizmerljivi na potenco. Sam bi prikimal.
Tu in tam smo torej globalni talci nečesa, česar v resnici sploh (še) ni. Ker nekomu pač tako ustreza. Prav nihče denimo ni doslej še črno na belem potrdil, da človeški virus ptičje gripe sploh obstaja. Pa vendar se vedemo in ravnamo, kot da je tako. Pred časom smo kupili celo novico, da so s tem virusom okuženi pingvini na Antarktiki. Za katere doslej še nisem zasledil, da bi znali leteti. Ljudje pa medtem umirajo zaradi resničnih bolezni. Tu in zdaj. Eni brez zdravil, ker jih še ni, drugi celo brez zdravnika. Bodisi družinskega bodisi specialističnega.
