Komentar Bojana Budje: On, Nogomet

Je kaj večjega, pomembnejšega na svetu kot nogomet? Nemara kako globalno dogajanje, politika, sreča, nesreča? Odgovor je nikalen. In ker je nogomet moškega spola, je razplet sinoči začetega evropskega žogobrcarskega meseca zlahka napovedati.

Žoga bo obsedla moško polovico stare celine, ženska bo kajpak užaloščena s krivico, da gospe in gospodične vse do 14. julija ne bodo os, okoli katere se sicer vrti planet. In tokrat bomo zraven celo Slovenci. Po dolgem času bomo dihali enotno, naša edina stranka bo reprezentanca v zeleno-modrih dresih, edini predsednik levih in desnih ter vseh vmes pa Matjaž Kek. Res škoda, da so evropska prvenstva zgolj na vsaka 4 leta, še večja škoda pa, ker smo tako poredko med aktivnimi udeleženci.

Kaj je tako čarobnega, magičnega v tej usnjeni okroglini? Poskušam razumeti; zemlja je iz vesolja podobna nogometni žogi. To bo to. Zato žogo brcajo vse vere in vse rase, od Antarktike do Arktike, celo Američani. Ki tako dokazujejo, da le niso tako popolnoma brez okusa. Za nameček lahko za žogo tekajo vsi, celo največji reveži, kajti ni je take revščine, ki si nogometa ne bi mogla privoščiti. Zanj potrebujemo le približno raven kos travnika, štiri kole in nekaj okroglega. In že je tu igra, ki dečke iz vasi in predmestij spreminja v ronalde, šeške, oblake, modriće, šporarje, iličiče. Biti oni, največji in najboljši, so sanje milijonov smrkavcev. In prav zaradi te svoje preprostosti je žogobrc sila zapletena reč. Tako rekoč za psihološke učbenike.

Vanj se zaljubljajo vsi, celo najbolj pretanjeni umetniki, misleci, gospodarstveniki, politiki. Tudi Golob in Musarjeva sta se slikarila z našimi žogobrcarji. In stavim, da jih bosta obiskala še v Nemčiji. Če o kom ali o čem, se lahko prav o nogometu enakovredno pogovarjajo predsedniki držav ali vlad z navadnimi portirji v avlah predsedniških palač. Ker pač nogomet zaseda ves razpon človeške inteligence. In hkrati na poti žoge do mreže pri vseh sproža ekstazo, občutke, ki so bojda celo močnejši, predvsem pa dlje trajajoči od še takega orgazma.

Kolikokrat bo v prihodnjih dneh prihajalo nam Slovencem, bomo prvikrat občutili že jutri proti večeru. Nekaj tisoč v Stuttgartu, ostali doma. In znova bomo enotni, kot smo to bili davnega leta 1991. Tudi ponosni, ker živimo v majhni deželici pod Alpami, ki jo športni dosežki delajo nekajkrat večjo. Mogočno.