Komentar Bojana Budje: Pasja kri

Predvčerajšnjim je bil svetovni praznik. Tisti, ki jim je bil namenjen, se ga sicer niti niso zavedali, so pa bili zagotovo deležni kakega priboljška. 26. avgust je že desetletja namenjen psom. Človekovim dokazano in vsakodnevno preverjeno najboljšim prijateljem. Verjeli ali ne, to prijateljstvo baje traja že neverjetnih 140 stoletij. Ali 14.000 let. Me niti ne čudi. Kajti več ko vem o ljudeh, bolj cenim pse. In tudi spoštujem jih bolj kot mnogotere pripadnike svoje vrste.


Pasji svet načeloma pozna dvoje ljudstev, čistokrvne in vse preostale pse. Tako so odločili ljudje, psi s tem seveda nimajo prav nič. Med njimi, ko pride, vlada splošna ljubezen, v imenu katere se lahko pasja miss univerzum zaljubi v poslednjega pasjega klošarja, ki ga zanese mimo. Velikost, stas, lepota in vse drugo niso pomembni. A je to žal bolj teorija, pasje sanje, kot praksa. Čista pasja kri je čuvana bolj kot lepotice v šejkovih haremih na naftnih dvorih. Kajti ljudje se gremo bogove in stvarnike ter krojimo pasje življenje tudi tako, da odločilno posegamo v reprodukcijsko verigo lajajočih štirinožcev. A niti najmanj ne zato, da bi bili nemara bolj zdravi, siti ali kaj tako sebično elementarnega in razumljivega, gre zgolj za človeško muho. Celo tako daleč smo šli, da smo jih oblikovali kar fizično, jim zaradi našega pojmovanja lepote ali grdote rezali repe in ušesa. Nisem še slišal, da bi denimo kaki misici v imenu lepote kaj vzeli, odrezali. Kvečjemu ji kaj dodajo.

Danes vsaj načeloma tega ni več, a nekateri so še zmeraj žalostni, ko vidijo psa z repom. Nekako me vse skupaj spominja na ravnanje v tistem obdobju človekove zgodovine, ko so Hitler in kameradi sklenili, da so nekatera človeška plemena vredna več kot druga. Arijci, nekoč natanko definiran predalček znanstvenega zla, da so nad vsemi. In dovoljene so bile prav vse metode mučenja, ubijanja in iztrebljanja. Preden je svet to spoznal in ustavil, je bilo na milijone žrtev, obdobje nacizma in fašizma se je zapisalo med najbolj temačna v zgodovini življenja na Zemlji.

Resnici na ljubo, ideja o čisti krvi ni zamrla, tudi je niso izumili Hitler in njegovi rasisti. Že veliko prej smo ljudje mislili, da je ena človeška kri modra, druga pa rdeča. Če tako mislimo o lastni vrsti, kaj lahko šele pričakujejo živali. Srečna okoliščina je le, da psi ne vedo, kakšna kri se jim pretaka po žilah. Plemenita ali navadna pasja. Ker pač (ne)čistoča pasje krvi preganja samo ljudi.