Komentar Bojana Budje: Pol ure do Zagreba
Planica, te dni središče smučarskega in športnega sveta, bo jutri prikrajšana za uro spanja. Pa čeprav bi mnogi iz maliganskih razlogov krvavo potrebovali kakšno dodatno uro več. A smo se – nič krivi in nič dolžni – slepo podredili maniri tistih, ki spomladi in poleti premikajo urne kazalce. Marca naprej, oktobra nazaj. Ubogljivo, četudi se veliki večini še sanja ne, komu in zakaj koristi to početje. Bojda zaradi prihranka energije in boljšega izkoristka dnevne svetlobe. Ne prvega ne drugega ne občutim. Nasprotno, že danes vem, da bo v nedeljo energije manj in da bom jutranjo svetlobo odganjal kot nadležno muho.
Ponoči v nedeljo se torej poslavljamo od tako imenovanega zimskega časa, ki pa je menda edini naraven in od Boga dan. Poletnega smo podedovali po zaslugi zgodovinskega natega ameriškega pisatelja, politika, tudi izumitelja strelovoda Benjamina Franklina. Ta je sredi 18. stoletja v hudomušnem pismu, naslovljenem na urednike Pariškega dnevnika, bralcem svetoval, da morajo poleti prej vstati in tudi preje leči v posteljo. Zagotovo ni imel v mislih premikanja ur, a bilo je dovolj, da se je nadaljevalo prav v to smer.
Slovenci smo začeli poletni čas uporabljati 27. marca 1983. Sprva nekoliko po svoje, socialistično, ure smo naprej pomikali zadnjo marčno ali prvo aprilsko nedeljo in nazaj zadnjo septembrsko ali prvo oktobrsko nedeljo. Kakor se je pač sprdnilo tovarišu Kardelju. Šele 2006. smo začeli upoštevati evropsko direktivo, ki usklajuje poletno in zimsko premikanje ure v šestdesetih državah po svetu. Kar je dobra četrtina. Preostale tri četrtine sveta se nam pretežno privoščljivo smejijo.
Z razlogom. Zdravstvo in gospodarstvo nasilnemu premiku ure nasprotujeta, saj dokazano spreminja naš bioritem, zavoljo svoje nenaravnosti prinaša celo povečano nevarnost morebitne kapi. Ljudje imamo pač svojo notranjo uro, učeno ji pravimo cirkadiani ritem, ki uravnava naše biološke potrebe. Kakršni koli posegi vanj niso brez posledic. Posebej ne pri otrocih in starejših, zlasti ne pri materah.
EU je to sicer spoznala, leta 2019 je Evropski parlament celo izglasoval ukinitev premikanja ure, vendar odločitve še ni. Je pa očitno blizu. Kajti vemo tudi to, da se morajo države same odločiti, kateri čas bodo obdržale. Zna torej biti, da bo avtobus za pot iz Ljubljane do Zagreba potreboval le še pičle pol ure, nazaj pa kar poltretjo. Odvisno pač, kateri čas bo komu ljubši.
