Komentar Bojana Budje: Reforme
Še jutri in prvih šolskih počitnic – resda pomožnih – bo konec. Če se ne motim, je to njihova že enaintrideseta izvedba, uzakonila jih je reforma iz davnega šolskega leta 1993/94, poimenovala pa kar s krompirjevimi. Bržčas po nemškem vzoru, tam so krompirjeve počitnice izumili, ker se jim je v tem času nagrmadilo toliko jesenskih opravil, da jih odrasli niso zmogli sami in so potrebovali pomoč otrok. Kolikor mi je znano, je pri nas rahlo drugače, otroci namreč potrebujejo pomoč staršev. Da jih v tem času popeljejo v kake eksotične kraje, denimo proti Turčiji, Grčiji, Egiptu, celo Mehiki ali Maldivom. Mirno bi lahko zatorej te počitnice imenovali letalske. Ali vsaj kostanjeve, za tiste, ki so jih preživeli doma; vreme jim je namreč šlo na roko kot že dolgo ne.
Daj bog, da bi 31. oktober kdaj obeležili tudi kot dan spomina na kako od sprejetih reform.
Sta pa sokrivca za šolski premor tudi dela prosta dneva, včerajšnji, namenjen spominu na pokojne, in predvčerajšnji dan reformacije. Pol tisočletja in še sedem dodatnih let je minilo, odkar je Martin Luter na vrata cerkve v Wittenbergu pribil za takratni čas krivoverskih, bogokletnih in proti rimski katoliški samopašnosti naperjenih tez. Gibanje, ki je sledilo, je krepko preraslo zgolj verske okvire, pod Alpe so celo zašle prve knjige v slovenščini. Se ve, da premierna, imenovana Katekizem, izpod gosjega peresa Primoža Trubarja, glavne osebe slovenskega protestantizma. Danes luteranstvo bolj ali manj živi le še v Prekmurju, drugod so goreče grmade protestantizem skupaj z neštetimi knjigami preprosto upepelile. Rimska požrešnost in goltnost nista trpeli upornikov, skupaj z Lutrom in Trubarjem so bili razglašeni za krivoverce. Posledično se je tako spreminjala podoba sveta. Tisti, ki so se od Cerkve obrnili zato, ker so v njej prepoznali simbole izkoriščanja in zatiranja, so se zatekli drugam. Novo Cerkev so pozneje premnogi prepoznali denimo v partiji.
Slovar slovenskega knjižnega jezika reforme še zdaleč ne omejuje zgolj na Lutrovo gibanje za prenovo katoliške vere, temveč jo definira kot spremembo nečesa, največkrat ureditve. In v tem kontekstu kot primere omenja zdravstveno reformo, tudi davčno, šolsko, pokojninsko in še katero. Vsaj kakšno med njimi krvavo potrebujemo. Da preživimo. In daj bog – kakršen koli že – da bi 31. oktober kdaj v prihodnosti obeležili tudi kot dan spomina na kako od sprejetih reform. Martin Luter in Primož Trubar temu zagotovo ne bi nasprotovala.
