Komentar Bojana Budje: Solsticij

Danes je solsticij, najkrajši dan v letu. Nastopil je zjutraj, ko so urni kazalci stali na deveti uri, 20 minut in 30 sekund. Sonce se je postavilo vsaj na videz navpično nad južnim povratnikom. Začela se je zima. In glej ga, zlomka, meteorologi nam čisto zares prav ta vikend obljubljajo nekaj snežink. Za vzorec in za vzdušje.

Že vse od prazgodovine so pač dnevi okoli zimskega solsticija nadvse pomemben čas v letu. Označujejo simbolično smrt in ponovno rojstvo Sonca ter konec krajšanja dne in začetek vnovičnega prebujanja dnevne svetlobe. Temu primerno kajpak naznanjajo rojstvo mnogoterih bitij in božanstev, ki ljudem prinašajo svetlobo, z njo pa preporod in upanje. Naj omenim le Bakhusa, Adonisa, Sola, Mitro, Agnija, Horusa in seveda Jezusa.

V torek bo božični večer. Sveti večer. Oznanja rojstvo. Ob rojstvu je vsakomur dano vse. Pravijo, da se je na božič rodil bog in si nadel podobo človeka. Majhnega, nebogljenega bitjeca v jaslicah. Marija in Jožef sta ga poimenovala z Jezusom. Da je bil tistega dne 25. december, je določil šele rimski cesar Konstantin leta 366. In odtlej je božič praznik upanja. Praznik družine. Tudi pravi čas za razmislek o smislu življenja.

In vsega, kar je povezanega z njim. Ker je v teh dneh manj napuha in več razumevanja, več ljubezni in manj sovraštva, več odpuščanja, tudi manj slabega in več dobrega. Ob božiču tudi na videz slaba novica postane dobra. Rojstvo prinaša preživetje, od rodnosti je odvisen obstoj družine. Tudi človeštva in kajpak naroda.

A rodnost upada. Še leta 1950 je v Evropi živelo 22 odstotkov ljudi na svetu, leta 2010 le še polovica tega. Napovedi celo kažejo, da bomo Evropejci leta 2100 s pičlimi šestimi odstotki zanemarljivi del sveta. Slovencev naj bi bil takrat le še en milijon. Da prenizke rodnosti ne občutimo pretirano, so krivi naraščanje starosti in priseljenci. Sleherni dan, ki nam ga je dano preživeti, se namreč naša življenjska doba podaljša za devet ur. Ni slabo.

Za koga je lahko božično darilo tudi to spoznanje. Kajti darilo je lahko prav vse na tem svetu ter v njegovi bližnji in daljni okolici. Prav nihče vam denimo ne more preprečiti, da ne bi komu podarili Sonca; je namreč kar več agencij, ki vam za prgišče evrov prodajo zvezdo z Rimske ceste, lahko tudi celo galaksijo z milijardami sonc. Ni težav, galaksij je na nebu več, kot je ljudi na Zemlji. Daril je več kot idej. Pomembno je le, da jih daje srce in ne preračunljivost.