Komentar Bojana Budje: Srečni in lepi

Irci pravijo, da je vsak srečen človek tudi lep. O čemer pa močno dvomim, veliko bolj namreč verjamem, da so lepi predvsem tisti, ki so bogati. Četudi namesto glavnika uporabljajo viledo, četudi so zabuhlega obraza in kvadratnega trupa na vse tanjših nožicah. Več cvenka imajo, lepši so. Tako pravijo one in zvečine to tudi vsakodnevno dokazujejo.

A čemu sploh razpredanje o sreči in lepoti? Ker nam zadnja raziskava Eurobarometra sporoča, da je ogromna večina Slovencev v zadnjih mesecih iztekajočega se leta 2024 nadvse zadovoljna s svojim življenjem. Zadovoljstvo pač prinaša srečo ter obratno. In takih je pod Alpami kar neverjetnih 94 odstotkov, največ v zadnjih dveh desetletjih. Sam še nisem docela prepričan, ali sodim mednje. Kajti taisti Eurobarometer nam v nadaljevanju nastavlja še neko drugo ogledalo, v katerem se kaže docela drugi obraz Slovenije.

Smo namreč med tistimi državljani EU, ki v veliko manjši meri kot ostali zaupajo mami, ki nas je pod svoje okrilje vzela davnega leta 2004. Ali konkretno: Evropski uniji zaupa le še 36 odstotkov Slovencev, s to številko smo pristali na repu sedemindvajseterice. Pa se ne naključno spomnim besed pokojnega Franceta Bučarja, enega od očetov slovenske osamosvojitve, kako je vztrajno opozarjal na zaspanost EU, ki da spi spanje pravičnega na lovorikah nekih starih uspehov. Modrec Bučar se ni motil. Žal. Leto 2025 bo Evropi z izdatno pomočjo Kitajske izstavilo visok račun. Azijci so Evropo v zadnjem desetletju prehiteli po levi in po desni, medtem ko smo mi spali, so oni pridno tuhtali, posnemali, razvijali, nadgrajevali in ustvarjali. Gospodarske, zlasti industrijske krivulje, ki so se doslej vzpenjale, se ustavljajo, napovedi kažejo, da se bodo prihodnje leto spuščale. Koliko in do kod, je nekaj malega odvisno tudi od Slovenije. Če bo pač naposled dojela, da je EU možna le kot organizacija držav, ne kot organizacija nad njimi. Ni vse zlato, kar prihaja iz Bruslja. Ali Berlina.

Nič narobe, če je v Sloveniji toliko zadovoljstva. December je navsezadnje, prežet s prazničnimi vonjavami. Le Ircem, ki srečo povezujejo z lepoto, nekako ne morem pritegniti. Bolj sem na strani pisatelja Oscarja Wilda, ki je srečo povezoval z denarjem. Rekoč, da je v mladosti zgolj verjel, da je cvenk najpomembnejši v življenju, na starost pa da to zanesljivo ve. Z njim je moč kupiti vse, tudi lepoto. Pa celo nekaj več zdravja.