Komentar Bojana Budje: Študent naj bo
Za tiste, ki so kdaj oddelali študentski status, ni nobenega dvoma. Študentska leta so najlepša. Ker si mlad. Ker spoznavaš življenje. Ker vstopaš v svet odraslih. Ker ni nikoli nič zamujenega. Ker imaš denarja dovolj, tudi če ga nimaš. Ker si lahko privoščiš domala vse. Danes še dodatno, ker zate skrbi študentska organizacija, ŠOU imenovana. In ŠOU Ljubljana je te dni ne prvič poskrbela za vnovični šov.
Z razlogom se vračam debelo stoletje v preteklost. Ko je Fran Saleški Finžgar spisal avtobiografsko povest Študent naj bo, v njej pa svoje gimnazijske in študijske izkušnje v Ljubljani. Kako je že v tistih časih manjkalo poštenja, kako so morali revni in podeželski otroci sedeti v zadnjih klopeh, kako se je skozi študij prebijal brez fičnika v žepu, enim pa sta se cedila med in mleko. Prav nič drugače ni 114 let kasneje. So revni in so bogati študentje. Pišem o slednjih.
Ti imajo danes svoje privatne študentske organizacije, ki vsakoletno za svoje potrebe obrnejo milijone evrov. Kje in kako jih porabijo, ne ve nihče. Razen njih samih. Lani je denimo ŠOU Ljubljana razpolagala z domala štirimi milijoni evrov, od tega je bilo šestglavi eliti v predsedstvu dodeljenih 236 tisoč evrov. Kako so ga izbranci porabili, je najstrožje varovana skrivnost. Bolj od zaupnih dokumentov Pentagona. Na dan je pricurljalo le, da so bili z našimi, vašimi evrčki plačani razni izleti – menda najpogosteje v Banjaluko –, požrtije, imenovane kot pogostitve poslovnih partnerjev, pa stroški telefonov, prestižnih taksijev ter kar je še podobnih za študentarijo usodnih opravil. Zaman so novinarji Radia Študent želeli podatke o dejanski porabi študentskih evrov, brez odgovora so ostale vložene zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Zalegle niso niti kazni upravne inšpekcije, raje kot da bi posredovali želene podatke, so funkcionarji plačali nekaj sto evrov globe. Kar ob 4 tisoč evrih mesečne plače ni bil pretiran izdatek.
Biti študentski funkcionar je eden najlepših in najdonosnejših poklicev. Ne vem sicer, koliko je tem izbrancem študij pripomogel k znanju jezikov, a enega dokazano temeljito obvladajo. In to najkoristnejšega. Kajti denar je jezik, ki ga razumejo povsod po svetu. Od Paname do Slovenije. Pomenljivo je tudi časovno sosledje: danes funkcionar ŠOU, jutri politik. Danes izlet v Banjaluko, jutri v davčne oaze.
