Komentar Bojana Budje: Užitki

V mesecu, ki ga živimo, se zdi uživanje nekak sestavni del civilizacije, gospodarstva, družbe. Kot da so užitki zapovedani, doživljamo v teh enaintridesetih decembrskih dneh orgazmična zadoščenja. Toda, ali je svet, napolnjen z uživanjem, lepši, boljši? Bi rekel, da je morda bolj sproščen, užitki so namreč vselej zaviti v svilen papir, na katerem je iz sedmih črk izpisana beseda svoboda.

V imenu te svobode tudi potujemo, bežimo iz utesnjujočega vsakdana, stran od enoličnosti, predvidljivosti. Bežimo tudi v druge kraje, v zasneženo idilo, kam na toplo. Blizu štiri milijarde ljudi od debelih osmih, kolikor jih živi na tem planetu, želi v vsakem trenutku biti kje drugje.

Ljudje smo edina živa bitja, ki se potikamo po svetu iz radovednosti, želje po doživetjih, odkrivanju novega, neznanega. Temu pravimo tudi turizem. Ki danes obrača milijarde evrov iz žepov milijard ljudi z milijardami potovalnih občutij. Ta se ne menijo veliko za ponudbe vsakovrstnih agencij, ki nam praviloma pripovedujejo in kažejo nekaj napol lažnega, šablonskega, industrijskega, nekaj prirejenega zgolj za turiste.

Pri njih se zdijo vsi sončni vzhodi in zahodi natančno programirani, vsi vulkani ukročeni, valovi ravno prav sinje modri, kilometrske plaže enako rajske in nedolžne, vsa smučišča enako pobeljena in valovita. A znotraj tega okvira je še ogromno prostora. Zapolnimo ga lahko edinole sami, očitno znamo to dovolj dobro in prepričljivo. Sicer bi naslednjič ostali doma.

Potovanja so užitek in menda je eden največjih potovati v Slovenijo. Smo tako rekoč turistični raj. Tako trdi znani ameriški blog My Dolce Casa, specializiran za vsebine o tem, kam v Evropi napotiti Američana. Države so razvrstili na podlagi formule, ki upošteva najnižje življenjske stroške in najvišjo kakovost življenja. Švica s Zürichom, v katerem so življenjski stroški za četrtino višji od New Yorka, je torej avtomatično odpadla. Ni pa Španija, ki dosega za Američana idealno ravnovesje, takoj za njo je Portugalska, tretja Nizozemska. Na četrtem mestu pa ... Slovenija! Ki da ima osupljive naravne lepote, dih jemajoče gore, infrastrukturo in varnost najvišje ravni ter še in še. Vključno z gostoljubnostjo. Za nami so Hrvati, Finci, Čehi, Avstrijci, Nemci, Švedi ...

Lepo darilo, ni kaj. Sploh nisem vedel, da živim v državi, ki za malo denarja ponuja toliko tega. A uživam še ne. Do popolnosti užitka mi namreč manjka ameriški potni list.