Komentar Bojana Budje: Vojna na jugu
Zadnje mesece praktično ni Novic, v katerih ne bi bili omenjeni Romi. Tudi današnje niso izjema. Kajti nanje, ki jih na Dolenjskem trmasto in bržkone ne brez razloga poimenujejo s Cigani, se lepijo dogodki, povezani z nasiljem, grožnjami, ustrahovanji, streljanji, požigi, tatvinami, ropi, da besedja, ki mu je praviloma mesto v kazenskem zakoniku, ne naštevam v nedogled.
Ljudje se drug drugega načeloma veselimo, se vsaj minimalno spoštujemo, ne glede na razlike, ki so jih človeškemu egu na pot postavili zgodovina, rod, okolje, rasa, vera, izobrazba, vzgoja in kaj vem še vse takega, kar nas utegne narediti drugačne od pričakovanj. Ni pa vselej tako. Vzemimo Rome. Romski in Neromski rod, Cigani in čivili, si na Dolenjskem nikoli niso bili na ti. Nezmožnost njihovega sožitja in sobitja je stara vsaj že desetletja, skusil sem jo na svoji koži kar nekajkrat tudi sam med domala četrtstoletnim bivanjem v dolenjski metropoli. Drži, najbolj zaslužna za to je eks socialistična oblast, ki je Romom prostodušno delila neke pisane in nepisane dodatne pravice, na dolžnosti pa velikodušno pozabila. Romi so podarjeno kajpak pograbili z obema rokama, čivili pa izračunali, da je znotraj zakonov navzkriž z zakoni kar vsak četrti Cigan. Ali vsaj po dva v družini. Bodisi s pištolo in z nožem za pasom, s hrustljavo zapečenim sosedovim psom ali prašičkom, s krompirjem s sosedove njive bodisi z neregistriranim ukradenim avtom, ukradeno elektriko z daljnovodov ter še in še. Policija in sodniki pa nemočni.
Kriva je oblast, ki v provinco pošilja tretjerazredne pogajalce in namišljene poznavalce.
Četudi Romi v šole ne hodijo, premorejo briljantno logiko. Veliko otrok imajo denimo zato, da jim prinašajo socialno podporo in da nanje spretno prelagajo grehe odraslih. Ali jih celo pošiljajo v kriminal. Saj roka pravice do mladoletnih Cigančkov ne more in ne sme seči. In potem se dogajata odpor in upor, kot smo jima priča danes. Življenje Romov na Dolenjskem, v Posavju, Beli krajini in na Kočevskem je postalo tako drugačno in v škodo vse bolj ogroženim Neromom, da je slednjim prekipelo.
Hočeš nočeš je življenje Romov na robu ali čez rob zakona v krajih južno od Ljubljane civilizacijska norma. Po zaslugi oblasti, ki dejstev noče razumeti, od Romov pa beži kot vampir pred česnom in križem. Kar dokazuje tudi s tem, ko v provinco pošilja tretjerazredne pogajalce in namišljene poznavalce. Vključno z brezzobim notranjim ministrom, ki je očitno še do včeraj mislil, da gre v primeru Romov za potomce slovite filmske igralke Romy Schneider. Kar Gorenjcu niti ne gre zameriti.
