NA KOŽO
Komentar Bojana Budje: Živeti
Nam z jajci je v poprečju dano živeti 74,6 leta, ženskam pa kar 81,1.
Odpri galerijo
Jasno, vsakdo si želi živeti čim dlje. Če bi šlo, do nesmrtnosti. Žal neizvedljivo, prav nič ni nesmrtnega na tem planetu, še čas je imel svoj začetek. Kot bo imel tudi konec. Smo pa Evropejci na dobri poti. Ne sicer k življenju brez konca, a naša starost je vse višja.
Evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije je te dni objavil poročilo raziskave, ki zajema 53 držav med Atlantikom in Pacifikom; blaginja je tod najvišja na svetu. Povprečna življenjska doba v Evropi se je v zadnjih petih letih zvišala za celo leto, Evropejec je na tem svetu poprečno 77,8 leta.
Številka bi bila še višja, če je ne bi kvaril moški del populacije. Nam z jajci je dano živeti 74,6 leta, njim brez pa kar 81,1. Lahko se tolažimo le s tem, da se je razlika med spoloma od leta 2010 znatno zmanjšala. Se je pa zato povečala med evropskim zahodom in vzhodom.
Luksemburžani teptajo evropsko zemljo v poprečju 83,1 leta, Moldavci denimo le 71,6 leta, Islandec pa živi kar 16 let dlje kot Kazahstanec, čigar življenje se konča že pri 65,7 leta. Pravica ali krivica nimata s tem prav nič. Kvečjemu življenjske navade.
Na revnejšem vzhodu in jugu se dan praviloma začne in konča s cigareto ter s hrano, ki je pri roki. Poplakne jo alkohol. Debelosti je kriva nezdrava prehrana. Zdrava je (pre)draga in temu primerno (ne)dostopna. Včasih je bila debelost privilegij bogatih, danes postaja simbol revnih. V Turčiji je predebela kar tretjina prebivalstva, največ alkohola pa poženejo po grlu v državah eks Sovjetske zveze; Litovci denimo domala 16 litrov na leto na osebo.
Slovenci smo v zlati sredini. Lahko bi bili višje, če dedci ne bi tako vztrajno silili v kategorijo debeluhov. Tu pa so vsi, katerih indeks telesne mase presega številko 30. Kako ga izračunamo? Telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih. Sem na meji, moj indeks je 29,3. In ker zgledi dokazano vlečejo, zna biti križ z našimi potomci. Že danes slovenske sedemletnike med vsemi na stari celini epidemija debelosti najbolj napada. Prav debelost pa je uradno z naskokom prva na lestvici vzrokov, ki nas množično pošiljajo na oni svet.
Imamo torej recept, kako živeti dlje. In če vemo, da je naš prednik Homo sapiens dočakal največ tri desetletja, lahko podaljševanje življenja vzamemo tudi kot nadomestek nesmrtnosti. Posebno ker živimo v delu Evrope z največjo blaginjo.
Evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije je te dni objavil poročilo raziskave, ki zajema 53 držav med Atlantikom in Pacifikom; blaginja je tod najvišja na svetu. Povprečna življenjska doba v Evropi se je v zadnjih petih letih zvišala za celo leto, Evropejec je na tem svetu poprečno 77,8 leta.
Številka bi bila še višja, če je ne bi kvaril moški del populacije. Nam z jajci je dano živeti 74,6 leta, njim brez pa kar 81,1. Lahko se tolažimo le s tem, da se je razlika med spoloma od leta 2010 znatno zmanjšala. Se je pa zato povečala med evropskim zahodom in vzhodom.
Luksemburžani teptajo evropsko zemljo v poprečju 83,1 leta, Moldavci denimo le 71,6 leta, Islandec pa živi kar 16 let dlje kot Kazahstanec, čigar življenje se konča že pri 65,7 leta. Pravica ali krivica nimata s tem prav nič. Kvečjemu življenjske navade.
Na revnejšem vzhodu in jugu se dan praviloma začne in konča s cigareto ter s hrano, ki je pri roki. Poplakne jo alkohol. Debelosti je kriva nezdrava prehrana. Zdrava je (pre)draga in temu primerno (ne)dostopna. Včasih je bila debelost privilegij bogatih, danes postaja simbol revnih. V Turčiji je predebela kar tretjina prebivalstva, največ alkohola pa poženejo po grlu v državah eks Sovjetske zveze; Litovci denimo domala 16 litrov na leto na osebo.
Nam z jajci je v poprečju dano živeti 74,6 leta, ženskam pa kar 81,1.
Slovenci smo v zlati sredini. Lahko bi bili višje, če dedci ne bi tako vztrajno silili v kategorijo debeluhov. Tu pa so vsi, katerih indeks telesne mase presega številko 30. Kako ga izračunamo? Telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih. Sem na meji, moj indeks je 29,3. In ker zgledi dokazano vlečejo, zna biti križ z našimi potomci. Že danes slovenske sedemletnike med vsemi na stari celini epidemija debelosti najbolj napada. Prav debelost pa je uradno z naskokom prva na lestvici vzrokov, ki nas množično pošiljajo na oni svet.
Imamo torej recept, kako živeti dlje. In če vemo, da je naš prednik Homo sapiens dočakal največ tri desetletja, lahko podaljševanje življenja vzamemo tudi kot nadomestek nesmrtnosti. Posebno ker živimo v delu Evrope z največjo blaginjo.
