NA KOŽO
Komentar Boštjana Fona: Avtobusarji
Mali avtobusni prevozniki, del turizma, na katerega se v času koronakrize še posebno pazi, da ne bi mrknil, so izginili s cest.
Odpri galerijo
Vdova Zdenka, upokojenka v najbolj cvetočih letih, je 1. julija 2020, ko je bila vozovnica za medkrajevni potniški promet prvič po Gorenjcem najbolj prijazni ceni – zastonj, zgrabila brisačo. Kopalke, paštet ter trdo kuhanih jajc je še vrgla v torbo in pet čez šesto sedla na avtobus za Koper. Dve uri, pa je bila na Obali. Vrnila se je nekaj pred deveto zvečer. Tako ponavlja skoraj vsak teden, tudi po večkrat, in vriska od zadovoljstva. Še preostale upokojenke iz bloka je zvabila s seboj. Sploh po tem, ko jim je povedala, da so Primorci njihovih let še obilno pri močeh. Kar koli naj bi to že pomenilo.
Ste med vožnjo ob letošnjih poletnih vikendih že bentili nad počasnim ovinkanjem zasebnega dolenjskega prevoznika na Vršič? Je pred vami kot za pogrebom peljal čez Pragersko avtobusni s. p. z Gorenjske? Se je pred lokalno gostilno na Celjskem, kjer strežejo železni meni juhe plus dunajca s kosom pečenke ter restanim krompirjem, morda zaustavil belokranjski avtobusar privatnik z nedeljskimi turisti? Vsakokrat je odgovor ne. Mali avtobusni prevozniki, del turizma, na katerega se v času koronakrize še posebno pazi, da ne bi mrknil, so izginili s cest.
Dodatno jim je na izpad posla organizacije in izvajanja prevozov sol na rane nasula še odločitev, da so od sredine leta na voljo brezplačni prevozi v medkrajevnem potniškem prometu. Na asfaltu in po tirih se zastonj vozijo upokojenci, imetniki invalidske evropske kartice, vojni veterani in vsi, starejši od 65 let. Drobni avtobusni prevozniki z enim, dvema avtobusoma ali minibusi so v hipu postali vrsta, ki je tik pred izumrtjem.
Sekcija za promet pri obrtni zbornici lahko zasebne avtobusne prevoznike mirno zradira z liste. Velikih prevozniških podjetij, njih ne. Redne linije imajo vpeljane in subvencionirane s strani države, če potniku kasirajo za vozovnice ali ne. Za male ni več zanimanja (beri: dela). Zastonjkarjem v javnem potniškem prometu je kaj malo mar, da lahko danes avtobus, popolnoma tehnično brezhiben in v vrhunski kondiciji, kupiš za majhen denar. Lastnik avtobusa naredi najbolje, če svoje delovno sredstvo zategne naravnost v jarek.
Država jih je spregledala, zasebne avtobusne prevoznike, ki so bili del naših vikendov, del turistične ponudbe in ne nazadnje eden zanesljivih členov našega gospodarstva. Od turističnih vavčerjev so mali avtobusarji dobili ničlo. Ne pozitivno. Čisto navadno ničlo!
Mali avtobusni prevozniki, del turizma, na katerega se v času koronakrize še posebno pazi, da ne bi mrknil, so izginili s cest.
Ste med vožnjo ob letošnjih poletnih vikendih že bentili nad počasnim ovinkanjem zasebnega dolenjskega prevoznika na Vršič? Je pred vami kot za pogrebom peljal čez Pragersko avtobusni s. p. z Gorenjske? Se je pred lokalno gostilno na Celjskem, kjer strežejo železni meni juhe plus dunajca s kosom pečenke ter restanim krompirjem, morda zaustavil belokranjski avtobusar privatnik z nedeljskimi turisti? Vsakokrat je odgovor ne. Mali avtobusni prevozniki, del turizma, na katerega se v času koronakrize še posebno pazi, da ne bi mrknil, so izginili s cest.
Dodatno jim je na izpad posla organizacije in izvajanja prevozov sol na rane nasula še odločitev, da so od sredine leta na voljo brezplačni prevozi v medkrajevnem potniškem prometu. Na asfaltu in po tirih se zastonj vozijo upokojenci, imetniki invalidske evropske kartice, vojni veterani in vsi, starejši od 65 let. Drobni avtobusni prevozniki z enim, dvema avtobusoma ali minibusi so v hipu postali vrsta, ki je tik pred izumrtjem.
Sekcija za promet pri obrtni zbornici lahko zasebne avtobusne prevoznike mirno zradira z liste. Velikih prevozniških podjetij, njih ne. Redne linije imajo vpeljane in subvencionirane s strani države, če potniku kasirajo za vozovnice ali ne. Za male ni več zanimanja (beri: dela). Zastonjkarjem v javnem potniškem prometu je kaj malo mar, da lahko danes avtobus, popolnoma tehnično brezhiben in v vrhunski kondiciji, kupiš za majhen denar. Lastnik avtobusa naredi najbolje, če svoje delovno sredstvo zategne naravnost v jarek.
Država jih je spregledala, zasebne avtobusne prevoznike, ki so bili del naših vikendov, del turistične ponudbe in ne nazadnje eden zanesljivih členov našega gospodarstva. Od turističnih vavčerjev so mali avtobusarji dobili ničlo. Ne pozitivno. Čisto navadno ničlo!
