Komentar Boštjana Fona: Genski gasilski zapis
Med Kranjem in Škofjo Loko je celo vas, v kateri je v vsaki družini po vsaj en gasilec
Odpri galerijo
Gustav Uhlich, Fran Doberlet, dr. Josip Savinšek in drugi naši predniki si nikoli niso niti v sanjah predstavljali, koliko dobrega za domovino, ki je bila v tistem še zajeta v avstro-ogrsko monarhijo, delajo, ko so se lotevali organizacije požarne brambe. Tudi buške, ki so si jih delili naši Južni Sokoli in nemški Turnvereini, veliko se jih je odločalo namesto za telovadbo prav za gasilstvo, je dodalo nekaj kamenčkov v mozaik tega, kar imamo danes.
Celoten spekter delovanja prostovoljnih gasilskih društev, od najmanjšega do največjega, je postal del genskega zapisa slovenstva.
O gasilcih prostovoljcih v mladosti nisem vedel veliko, saj smo imeli v mojem železarskem okolju profesionalce, ki jih je plačevala fabrika, nas pa je itak zanimal hokej. Prostovoljci so bili sicer zgledno organizirani, a so tako le stežka v svoje vrste privabili mladež. Kadar pa sem obiskal žlahto na deželi, sem videl, da je tam čisto druga pesem. Med Kranjem in Škofjo Loko je celo vas, v kateri je v vsaki družini vsaj po en gasilec. Kadar gredo na gasilska tekmovanja, je opustela. Tudi bife zaprejo.
Kakor nekoč, je tudi danes fajn, da mularija kaj dela. Prostovoljni gasilci so predvsem na deželi gonilo družabnega in socialnega življenja, zato je naravno, da gre smrkolin, ker je tudi sosedov mulc že, v gasilske vrste. V mestih je to malce težje, a v vseh je enako, da se združujejo posamezniki v prostovoljnih gasilskih društvih, zato ker je to … Potrebno? Obvezujoče? Moralno? Ne, na vaje in sestanke pridejo, ker se skupaj dobro počutijo. Na intervencije gredo zato, ker znajo.
Po koncu pridejo prostovoljno pomagat tem, ki jih je prizadel požar, ker imajo v sebi srčnost in čut za sočloveka. Dobro delajo za skupnost, ker vedo, da je tako prav. Če si prostovoljni gasilec, si pravi Slovenec. Vedno znajo podati roko in pomagati. Takšno je naše, slovensko prostovoljno gasilstvo, in zasluži si pošten stisk dlani. Več tako in tako nobeno dekle ali fant v gasilski opremi ne potrebuje.
Med Kranjem in Škofjo Loko je celo vas, v kateri je v vsaki družini po vsaj en gasilec.
Celoten spekter delovanja prostovoljnih gasilskih društev, od najmanjšega do največjega, je postal del genskega zapisa slovenstva.
O gasilcih prostovoljcih v mladosti nisem vedel veliko, saj smo imeli v mojem železarskem okolju profesionalce, ki jih je plačevala fabrika, nas pa je itak zanimal hokej. Prostovoljci so bili sicer zgledno organizirani, a so tako le stežka v svoje vrste privabili mladež. Kadar pa sem obiskal žlahto na deželi, sem videl, da je tam čisto druga pesem. Med Kranjem in Škofjo Loko je celo vas, v kateri je v vsaki družini vsaj po en gasilec. Kadar gredo na gasilska tekmovanja, je opustela. Tudi bife zaprejo.
Kakor nekoč, je tudi danes fajn, da mularija kaj dela. Prostovoljni gasilci so predvsem na deželi gonilo družabnega in socialnega življenja, zato je naravno, da gre smrkolin, ker je tudi sosedov mulc že, v gasilske vrste. V mestih je to malce težje, a v vseh je enako, da se združujejo posamezniki v prostovoljnih gasilskih društvih, zato ker je to … Potrebno? Obvezujoče? Moralno? Ne, na vaje in sestanke pridejo, ker se skupaj dobro počutijo. Na intervencije gredo zato, ker znajo.
Po koncu pridejo prostovoljno pomagat tem, ki jih je prizadel požar, ker imajo v sebi srčnost in čut za sočloveka. Dobro delajo za skupnost, ker vedo, da je tako prav. Če si prostovoljni gasilec, si pravi Slovenec. Vedno znajo podati roko in pomagati. Takšno je naše, slovensko prostovoljno gasilstvo, in zasluži si pošten stisk dlani. Več tako in tako nobeno dekle ali fant v gasilski opremi ne potrebuje.
