NA KOŽO
Komentar Darinke Pavlič Kamien: Kdo nam odžira svinjino?
Koliko in po koliko bomo jedli svinjsko meso, je odvisno od trga EU in volje Kitajcev.
Odpri galerijo
Naj se vam ne zdi odveč, če se moram tudi tokrat dotakniti naše vsakdanje hrane, čeprav nisem obsedena z njo. Še posebno ne s svinjino, ki pa je Slovenci pojemo največ. A prav tu se najbolj zapleta. Opozorila v preteklosti, da se to lahko zgodi, so ostala prezrta, presežki na enotnem trgu EU so nas uspavali, da smo dopustili, da je domača, slovenska prireja pristala zgolj na tretjini potreb.
Prav tako je marsikdo zgolj skomignil z rameni, ko so se pojavila poročila o pohodu afriške prašičje kuge. Še posebno ko se je razplamtevala po Kitajski in zajela tako rekoč celotno Azijo. Tako daleč in odmaknjeno se nam je to zdelo, da ni bilo vredno kaj več od pogovora ob jutranji kavi. Pa se zdaj, dobro leto potem, očitno vseeno ne bomo mogli izogniti posledicam, ki so jih sprožili nam tako oddaljeni Kitajci.
Bolezen prašičev, ki je v letu prašiča zdesetkala ponudbo kitajske domače svinjine, bo očitno vplivala tudi na nas. Kitajska, dežela s še vedno cvetočim gospodarstvom in rastočo kupno močjo, je svojo gromozansko lakoto po svinjini začela reševati s povečanim uvozom. Zaradi trgovinske vojne z ZDA so možnosti za nakupe zožene, zato vse bolj segajo po evropski svinjini. Kaj boljšega, se veselijo največje evropske proizvajalke svinjine, ki so v letošnjem letu povečale izvoz za kar dvajset odstotkov.
Trend se bo očitno nadaljeval, saj je Kitajska, ki porabi skoraj polovico vse svetovne svinjine, že lani podvojila uvoz, evropski izvozniki pa temu seveda pridno sledijo. Ponorelo povpraševanje je vzrok, da cene svinjine na trgu EU, posledično tudi pri nas, nezadržno rastejo. Cene prašičev so v zadnjem letu zrasle za dobrih 30 %, cene posameznih delov, pač glede na povpraševanje, celo do 70 %.
Nihče ne ve, kam nas bo to pripeljalo. Ker je slovenska prireja zaradi dolgotrajne nelojalne cenovne depresije skoraj izginila, je pač odvisno od trga EU in volje Kitajcev, koliko in po koliko bomo jedli svinjsko meso. Za zdaj svinjsko, kmalu lahko tudi vse ostalo, saj se povpraševanje po mesu na Kitajskem strmo približuje porabi razvitih držav.
Koliko in po koliko bomo jedli svinjsko meso, je odvisno od trga EU in volje Kitajcev.
Prav tako je marsikdo zgolj skomignil z rameni, ko so se pojavila poročila o pohodu afriške prašičje kuge. Še posebno ko se je razplamtevala po Kitajski in zajela tako rekoč celotno Azijo. Tako daleč in odmaknjeno se nam je to zdelo, da ni bilo vredno kaj več od pogovora ob jutranji kavi. Pa se zdaj, dobro leto potem, očitno vseeno ne bomo mogli izogniti posledicam, ki so jih sprožili nam tako oddaljeni Kitajci.
Bolezen prašičev, ki je v letu prašiča zdesetkala ponudbo kitajske domače svinjine, bo očitno vplivala tudi na nas. Kitajska, dežela s še vedno cvetočim gospodarstvom in rastočo kupno močjo, je svojo gromozansko lakoto po svinjini začela reševati s povečanim uvozom. Zaradi trgovinske vojne z ZDA so možnosti za nakupe zožene, zato vse bolj segajo po evropski svinjini. Kaj boljšega, se veselijo največje evropske proizvajalke svinjine, ki so v letošnjem letu povečale izvoz za kar dvajset odstotkov.
Trend se bo očitno nadaljeval, saj je Kitajska, ki porabi skoraj polovico vse svetovne svinjine, že lani podvojila uvoz, evropski izvozniki pa temu seveda pridno sledijo. Ponorelo povpraševanje je vzrok, da cene svinjine na trgu EU, posledično tudi pri nas, nezadržno rastejo. Cene prašičev so v zadnjem letu zrasle za dobrih 30 %, cene posameznih delov, pač glede na povpraševanje, celo do 70 %.
Nihče ne ve, kam nas bo to pripeljalo. Ker je slovenska prireja zaradi dolgotrajne nelojalne cenovne depresije skoraj izginila, je pač odvisno od trga EU in volje Kitajcev, koliko in po koliko bomo jedli svinjsko meso. Za zdaj svinjsko, kmalu lahko tudi vse ostalo, saj se povpraševanje po mesu na Kitajskem strmo približuje porabi razvitih držav.
