Komentar Darinke Pavlič Kamien: Onkraj družbeno sprejemljivega?
Napadi na živinorejo prikladno usmerjajo v odvisnost od vse večjega uvoza hrane in prehranskih dodatkov.
Odpri galerijo
Prav nobenega dvoma ni, da so živali čuteča bitja in da je treba pri ravnanju z njimi to upoštevati. Precej več dvomov je, kam s predlogom, da bi to čutečnost uzakonili, ciljajo njegovi zagovorniki. Bi takšna dikcija lahko prispevala k temu, da bi se skozi zadnja vrata v našo zakonodajo prikradla podlaga, s katero bodo nasprotniki uživanja mesa še korak bliže svojemu precej manj čutečemu cilju, s katerim mislijo vsejedcem vsiliti svoja »čista« prepričanja?
Uživanja mesa brez klanja namreč ni, od tod pa je le korak, da bodo najbolj goreči zakonsko dikcijo tako posplošili, da bi vsejedci pristali onkraj družbeno sprejemljivega. Seveda ne jutri, povsem mogoče pa da že pojutrišnjem, saj smo znani po tem, da našim odločitvam ne botruje vedno razum. Nič hudega, menijo nasprotniki živinoreje, če bi ta, s katero izkoriščamo večji del kmetijskih zemljišč, ki za kaj drugega niso dobra, postala nepotrebna. Ali pa bi morali vzrejene živali izvoziti drugam, kjer bi bilo klanje manj sporno. Na primer v bogate arabske države, kjer že sedaj konča marsikatero pri nas vzrejeno govedo. Jutri jih je lahko še več, če ne že vsa.
Slovenci pa bomo, namesto da bi jedli meso, pospešeno uvažali sojo, zelenjavo in žitarice, ki jih sami pač ne moremo pridelati dovolj. Vprašanje je tudi, kako moder bo zmogel biti ta ali kateri od naslednjih parlamentov. Da bi bili všečni glasni manjšini, bi lahko pod mantro zaščite živali obremenili vsakdanje življenje z nemogočimi zahtevami, ki bi lahko uporabo mesa drastično zmanjšale. Ali bolje, ostala bi le tam, kjer jo je mogoče skriti očem. Seveda nam ob tem lahko uide razmislek o izkoriščanju drugih živali, ki jih človek prav tako uporablja za delo, zabavo, druženje, cirkuške predstave ali pa zato, da na njih preizkuša tisto, kar bi sicer moral preizkusiti na sebi.
Tudi te živali so čuteče, tudi te ujamemo v svoje interese. Se temu lahko odrečemo? Kaj ni tako, da nas napadi na živinorejo prikladno usmerjajo v odvisnost od vse večjega uvoza hrane in prehranskih dodatkov, ki bogato polnijo bilance spretnih multinacionalk?
Napadi na živinorejo prikladno usmerjajo v odvisnost od vse večjega uvoza hrane in prehranskih dodatkov.
Uživanja mesa brez klanja namreč ni, od tod pa je le korak, da bodo najbolj goreči zakonsko dikcijo tako posplošili, da bi vsejedci pristali onkraj družbeno sprejemljivega. Seveda ne jutri, povsem mogoče pa da že pojutrišnjem, saj smo znani po tem, da našim odločitvam ne botruje vedno razum. Nič hudega, menijo nasprotniki živinoreje, če bi ta, s katero izkoriščamo večji del kmetijskih zemljišč, ki za kaj drugega niso dobra, postala nepotrebna. Ali pa bi morali vzrejene živali izvoziti drugam, kjer bi bilo klanje manj sporno. Na primer v bogate arabske države, kjer že sedaj konča marsikatero pri nas vzrejeno govedo. Jutri jih je lahko še več, če ne že vsa.
Slovenci pa bomo, namesto da bi jedli meso, pospešeno uvažali sojo, zelenjavo in žitarice, ki jih sami pač ne moremo pridelati dovolj. Vprašanje je tudi, kako moder bo zmogel biti ta ali kateri od naslednjih parlamentov. Da bi bili všečni glasni manjšini, bi lahko pod mantro zaščite živali obremenili vsakdanje življenje z nemogočimi zahtevami, ki bi lahko uporabo mesa drastično zmanjšale. Ali bolje, ostala bi le tam, kjer jo je mogoče skriti očem. Seveda nam ob tem lahko uide razmislek o izkoriščanju drugih živali, ki jih človek prav tako uporablja za delo, zabavo, druženje, cirkuške predstave ali pa zato, da na njih preizkuša tisto, kar bi sicer moral preizkusiti na sebi.
Tudi te živali so čuteče, tudi te ujamemo v svoje interese. Se temu lahko odrečemo? Kaj ni tako, da nas napadi na živinorejo prikladno usmerjajo v odvisnost od vse večjega uvoza hrane in prehranskih dodatkov, ki bogato polnijo bilance spretnih multinacionalk?
