Na kožo
Komentar Darinke Pavlič Kamien: Prehranski ekstremizem
Veganstvo ni premik k bolj naravnemu načinu življenja, kot bi radi prikazali njegovi pristaši.
Odpri galerijo
Praznični dnevi so ponudili nekaj zapisov, ki nas, da bi rešili svet pred ekološko katastrofo, nagovarjajo k odmiku od načina prehranjevanja, ki je ustvarilo današnjega človeka. Tudi vegane. Pa vendar je veganstvo vse pogosteje predstavljeno kot edina pot v boljšo prihodnost. Čeprav naj bi šlo za visoko etično idejo in ozaveščene nosilce, njihovo ravnanje pogosto odstopa od teh atributov. Kako bi bilo, če bi vsejedci silili vegane z živalsko hrano, pripravljali shode proti njim, protestirali pred njivami z zelenjavo in trdili, da tudi rastline čutijo, a jih vseeno nasilno režemo in jemo? Kaj si lahko misli miroljubni vsejedec, ko ga rastlinojeda manjšina vse bolj stigmatizira in postavlja na rob?
Še posebno ker veganstvo ni premik k bolj naravnemu načinu življenja, kot bi radi prikazali njegovi pristaši. Kaj ni to le prehod v še večjo odvisnost od tehnologije, sintetičnih dodatkov, ki nas lahko privede do bistveno bolj odtujenega načina življenja, kot pa ga imajo tisti, ki svoji prehrani ne postavljajo tako ostrih, skorajda religioznih omejitev? Zavračanje vsega, kar je živalsko, je prehranski ekstremizem, ki naše življenje na zemlji dodatno zapleta. Hkrati je to izjemna izguba virov, ki se jim je življenje človeka prilagajalo skozi evolucijo. Kako bi na tak način rešili svet, kjer je preveč gora, so mrzla, vodnata, suha – vsa neidealna – območja, kjer si ljudje ne morejo zagotoviti preživetja brez žrtvovanja živali?
Kako bi se z novo realnostjo spopadla družba, ki bi bila proti vsakršnemu omejevanju svoboščin slehernega živega bitja? Kako bi se izognili eksploziji glodalcev, ptičev in drugih živali, ki bi se na človeško nenasilje odzvali po svoje? Bi bilo bivanje človeka v svetu, kjer bi se odrekel svoje vodilne, res včasih zlorabljene vloge, lepše in za planet manj obremenjujoče?
Tega ljudje, katerih mnenje ni odtujeno od stvarnosti, ne verjamejo. V njihovih očeh so vegani predvsem podporniki multinacionalnih proizvajalcev prehranskih dodatkov, ki si želijo človeštvo narediti odvisno od svojih tablet in praškov, s katerimi lahko obvladajo svet. Razmislite.
Veganstvo ni premik k bolj naravnemu načinu življenja, kot bi radi prikazali njegovi pristaši.
Še posebno ker veganstvo ni premik k bolj naravnemu načinu življenja, kot bi radi prikazali njegovi pristaši. Kaj ni to le prehod v še večjo odvisnost od tehnologije, sintetičnih dodatkov, ki nas lahko privede do bistveno bolj odtujenega načina življenja, kot pa ga imajo tisti, ki svoji prehrani ne postavljajo tako ostrih, skorajda religioznih omejitev? Zavračanje vsega, kar je živalsko, je prehranski ekstremizem, ki naše življenje na zemlji dodatno zapleta. Hkrati je to izjemna izguba virov, ki se jim je življenje človeka prilagajalo skozi evolucijo. Kako bi na tak način rešili svet, kjer je preveč gora, so mrzla, vodnata, suha – vsa neidealna – območja, kjer si ljudje ne morejo zagotoviti preživetja brez žrtvovanja živali?
Kako bi se z novo realnostjo spopadla družba, ki bi bila proti vsakršnemu omejevanju svoboščin slehernega živega bitja? Kako bi se izognili eksploziji glodalcev, ptičev in drugih živali, ki bi se na človeško nenasilje odzvali po svoje? Bi bilo bivanje človeka v svetu, kjer bi se odrekel svoje vodilne, res včasih zlorabljene vloge, lepše in za planet manj obremenjujoče?
Tega ljudje, katerih mnenje ni odtujeno od stvarnosti, ne verjamejo. V njihovih očeh so vegani predvsem podporniki multinacionalnih proizvajalcev prehranskih dodatkov, ki si želijo človeštvo narediti odvisno od svojih tablet in praškov, s katerimi lahko obvladajo svet. Razmislite.
