NA KOŽO
Komentar Dejan Vodovnika: Drgn, Ferdo, drgn
Število iskalcev sreče, ki v tem decembru nenehno nekaj drgnejo, a se jim po drgnjenju pokaže »poskusi znova«, je vedno več.
Odpri galerijo
Prodajalna je majhna; komaj nekaj metrov meri. V njej ponujajo časnike, plastične igrače in – igre na srečo. Gneča je skoraj vseskozi. Enkrat bolj, drugič je v prostoru nekoliko več zraka. Izkušeni fantje in dekleta različnih let kupujejo in drgnejo listke, ki največkrat ostanejo nesrečke. Danes, jutri in bržkone pojutrišnjem takisto.
Naša dežela se je znašla v obdobju, ko se je medletna gospodarska rast, presenetljivo, celo povečala. Tudi razmere na trgu dela so ugodne: skupno število zaposlenih že za dobrih 22.000 presega milijon, ker je največ v zadnjih 23 letih in s tem tudi več kot tik pred krizo leta 2008, ko je bilo zaposlenih milijon in 17.000 ljudi. Glede na isto četrtletje prejšnjega leta je zdaj zaposlenih skoraj tri odstotke več, tudi plače so se zvišale za tri odstotke, na drugi strani je tudi brezposelnih vse manj.
In povečuje se, vsaj tako podatki, število igralcev na srečo. Kako, če je pa v državi vse tako lepo?
Le zakaj vedno več ljudi išče svojo Indijo Koromandijo v stavnicah, prostorčkih, kjer luštne gospodične in zgovorni možje z mrkim pogledom prodajajo srečo v taki ali drugačni obliki?
Pri nas od 15 do 20 odstotkov populacije spada med redne igralce, se pravi tiste, ki najmanj enkrat na mesec sodelujejo pri eni od iger na srečo, od 45 do 50 odstotkov pa jih igra občasno. Kriza, ki nikomur ni prizanesla, je razmere na področju iger na srečo le še razvnela; vse več jih pričakuje lahek dobiček in zato so prostorčki s ponudbo sreče vedno bolj polni. Mladostniki niso izjema. Podatki iz neke raziskave kažejo, da pri nas stavi kar vsak peti 15-letnik, kar 3,2 odstotka pa jih je s stavami zasvojenih.
Zdaj, ko se je naša država znašla v obdobju statistične medletne gospodarske rasti, je število iskalcev sreče, ki v tem decembru nenehno nekaj drgnejo, a se jim po drgnjenju pokaže »poskusi znova«, vedno več. Je za to kriv zgolj december? Dvomim!
In krog je zaključen. Hazarderjev brez kritja, vendar z ogromnim upanjem, je vedno več. Indija Koromandija pa je še bolj oddaljena. Iskanje sreče največkrat postane igra do nesreče.
Naša dežela se je znašla v obdobju, ko se je medletna gospodarska rast, presenetljivo, celo povečala. Tudi razmere na trgu dela so ugodne: skupno število zaposlenih že za dobrih 22.000 presega milijon, ker je največ v zadnjih 23 letih in s tem tudi več kot tik pred krizo leta 2008, ko je bilo zaposlenih milijon in 17.000 ljudi. Glede na isto četrtletje prejšnjega leta je zdaj zaposlenih skoraj tri odstotke več, tudi plače so se zvišale za tri odstotke, na drugi strani je tudi brezposelnih vse manj.
Število iskalcev sreče, ki v tem decembru nenehno nekaj drgnejo, a se jim po drgnjenju pokaže »poskusi znova«, je vedno več.
In povečuje se, vsaj tako podatki, število igralcev na srečo. Kako, če je pa v državi vse tako lepo?
Le zakaj vedno več ljudi išče svojo Indijo Koromandijo v stavnicah, prostorčkih, kjer luštne gospodične in zgovorni možje z mrkim pogledom prodajajo srečo v taki ali drugačni obliki?
Pri nas od 15 do 20 odstotkov populacije spada med redne igralce, se pravi tiste, ki najmanj enkrat na mesec sodelujejo pri eni od iger na srečo, od 45 do 50 odstotkov pa jih igra občasno. Kriza, ki nikomur ni prizanesla, je razmere na področju iger na srečo le še razvnela; vse več jih pričakuje lahek dobiček in zato so prostorčki s ponudbo sreče vedno bolj polni. Mladostniki niso izjema. Podatki iz neke raziskave kažejo, da pri nas stavi kar vsak peti 15-letnik, kar 3,2 odstotka pa jih je s stavami zasvojenih.
Zdaj, ko se je naša država znašla v obdobju statistične medletne gospodarske rasti, je število iskalcev sreče, ki v tem decembru nenehno nekaj drgnejo, a se jim po drgnjenju pokaže »poskusi znova«, vedno več. Je za to kriv zgolj december? Dvomim!
In krog je zaključen. Hazarderjev brez kritja, vendar z ogromnim upanjem, je vedno več. Indija Koromandija pa je še bolj oddaljena. Iskanje sreče največkrat postane igra do nesreče.
