NA KOŽO
Komentar Dejana Vodovnika: Al Capone in Slovenija
Skoraj vsak dan vidimo te naše majhne in velike ale capone, ko sem ter tja hitijo v svoje panje, z glavami obrnjenimi stran.
Odpri galerijo
Nekateri le nismo prezrli te obletnice. Minilo je namreč 74 let od smrti Alphonsa Capona, bolj poznanega kot Al Capone. Umrl je skoraj tako skromno, tistega februarja, kot naš Prešeren, osamljen na svojem posestvu na Floridi, kar sem si nedavno ogledal tudi na enem od preštevilnih teve programov. Sicer ni znano, da bi pred tem v zaporu, kjer je bil zaradi utaje davkov, spesnil kak sonet nesreče, je pa bil, kljub temu, en malo tudi Slovenec!
Pri nas seveda ni Caponovega chicaškega sloga, ko bi z brzostrelkami urejali »družinske zadeve«, čeprav na prizorišču ne manjka brzostrelk.
Sedim za mizo, žena kot brzostrelka reglja, v rokah pa vaš in naš časopis, s katerega naslovnice me pozdravlja »kralj betona«, ki mu je slovensko sodišče odpisalo milijonski dolg do države. Za zapik še izvem, da možakar, širokih ramen in z obveznimi sončnimi očali na obrazu, živi na veliki nogi, čeprav je v stečaju.
O, ti, sveta Marija pomagavka, si rečem in še izvem, kako je neka medicinska sestra dilala mamila, svojih 1400 ur sodniško naloženih dobrih ji del pa še ni odslužila; in je še vedno zaposlena v zdravstvu. Se pravi, da jo plačujem – jaz! Da se je pet Aleševih policajev ujelo v kriminalno mrežo, je tudi delček dandanašnje zgodbe svojevrstne alcaponovske drage nam državice.
Afere pa se množijo kot gosenice, ena gre čez drugo.
Samo skozi okno je treba pogledati in ne traja dolgo, da ugotovimo, da bi na trenutek lahko razmere v naši podalpski državi zlahka primerjali s tistimi pred desetletji v ZDA, ko se je po državi razlezla sicilijanska mafija, državo (vključno s policijo in sodiščem) pa so pretresali škandali. Tudi korupcijski! Tedaj so vsi vedeli, kdo je Al Capone, tudi pred sodnike so ga včasih privedli, a se je vselej pokazalo, da je nedolžen! Šele ko so ga dacarji ujeli pri neki nepomembni davčni utaji, so ga spravili za zapahe.
Nemalokrat se mi dozdeva, da smo po izvoru nekje iz Neaplja in posledično iz Caponovega Chicaga. Skoraj vsak dan vidimo te naše majhne in velike ale capone, ko sem ter tja hitijo v svoje panje, z glavami obrnjenimi stran.
Saj jih res včasih privedejo celo pred sodnika, a kaj ko se skoraj vselej izkaže, da so to zgolj tipični slovenski Ali Caponi. Pošteni! Sicer je pa tudi tisti, pravi, chicaški Alphons Al Capone bil do svojega zadnjega dne prepričan, da je – pošten.
Pri nas seveda ni Caponovega chicaškega sloga, ko bi z brzostrelkami urejali »družinske zadeve«, čeprav na prizorišču ne manjka brzostrelk.
Sedim za mizo, žena kot brzostrelka reglja, v rokah pa vaš in naš časopis, s katerega naslovnice me pozdravlja »kralj betona«, ki mu je slovensko sodišče odpisalo milijonski dolg do države. Za zapik še izvem, da možakar, širokih ramen in z obveznimi sončnimi očali na obrazu, živi na veliki nogi, čeprav je v stečaju.
O, ti, sveta Marija pomagavka, si rečem in še izvem, kako je neka medicinska sestra dilala mamila, svojih 1400 ur sodniško naloženih dobrih ji del pa še ni odslužila; in je še vedno zaposlena v zdravstvu. Se pravi, da jo plačujem – jaz! Da se je pet Aleševih policajev ujelo v kriminalno mrežo, je tudi delček dandanašnje zgodbe svojevrstne alcaponovske drage nam državice.
Afere pa se množijo kot gosenice, ena gre čez drugo.
Samo skozi okno je treba pogledati in ne traja dolgo, da ugotovimo, da bi na trenutek lahko razmere v naši podalpski državi zlahka primerjali s tistimi pred desetletji v ZDA, ko se je po državi razlezla sicilijanska mafija, državo (vključno s policijo in sodiščem) pa so pretresali škandali. Tudi korupcijski! Tedaj so vsi vedeli, kdo je Al Capone, tudi pred sodnike so ga včasih privedli, a se je vselej pokazalo, da je nedolžen! Šele ko so ga dacarji ujeli pri neki nepomembni davčni utaji, so ga spravili za zapahe.
Nemalokrat se mi dozdeva, da smo po izvoru nekje iz Neaplja in posledično iz Caponovega Chicaga. Skoraj vsak dan vidimo te naše majhne in velike ale capone, ko sem ter tja hitijo v svoje panje, z glavami obrnjenimi stran.
Saj jih res včasih privedejo celo pred sodnika, a kaj ko se skoraj vselej izkaže, da so to zgolj tipični slovenski Ali Caponi. Pošteni! Sicer je pa tudi tisti, pravi, chicaški Alphons Al Capone bil do svojega zadnjega dne prepričan, da je – pošten.