NA KOŽO
Komentar Dejana Vodovnika: Alpski pingvini
Slovenci se najraje zgledujemo po sebi, le zakaj bi se, za vraga, po kakem prijaznem pingvinu.
Odpri galerijo
»Na patruljah vidimo najrazličnejše zanimive stvari, a pingvin, ki hodi po sredini ceste, je zagotovo eno izmed nenavadnejših odkritij do zdaj,« je povedal policist, ki je s kolegom med patruljo na ulici opazil nekaj nevsakdanjega. Po vasi na angleškem podeželju se je namreč sprehajal izgubljeni, no, z neke kmetije pobegli pingvin.
V deželi na sončni, vendar skregani strani Alp policisti še niso opazili česa tako nenavadnega, kot je pingvin. So pa naleteli na številne druge primerke; od krav in koz na štirih nogah, nesramnežev, pijancev, koz in krav ter konjev na dveh nogah do tistih, ki kljub opozorilu vozijo v napačno smer, in še bi jih lahko naštevali.
In če je bil pingvin Po-po, kot so mu policisti nadeli ime, potem ko je z njimi poziral za nekaj fotografij, »na splošno izjemno prijazen«, pa imajo slovenski policisti z domačimi »pingvini« manj sreče. V smislu prijaznosti namreč. Ti so namreč zoper slovenske policaje lani vložili skoraj 360 pritožb na delo. Največkrat zaradi nedostojne komunikacije in nekorektnega odnosa.
Pritožbe so prejeli tudi zaradi prekoračitve oziroma neupravičene ali nesorazmerne uporabe različnih policijskih pooblastil pa tudi zaradi domnevnega neukrepanja ter domnevne neupravičene ali nesorazmerne uporabe prisilnih sredstev.
Nedostojne komunikacije je torej največ. V prevodu to pomeni, da se policaji ne znajo pogovarjati. Bo pa tudi držalo, da tega ni opaziti niti v obratni smeri. Kakor koli, žalitev v našem vsakdanjem breznu, polnem nesnage, ne zmanjka. Slišati jih je z vrha politične piramide na dno in z dna na vrh. Morda pa res ne bi bilo napak, da bi se izbranci naroda in tudi narod začeli vsaj malo zgledovati po pingvinu Po-poju; vsaj v tistem delu, ko je govor o prijaznosti.
Bo pa to najbrž hudo težko. Slovenci se namreč najraje zgledujemo po sebi, le zakaj bi se, za vraga, po kakem prijaznem pingvinu. Povrhu je tu še fovšija.
No, kaki dve tretjini Slovencev pa itak še nikoli v življenju nista videli pingvina. V živo. Po kom naj se torej zgledujejo?
V deželi na sončni, vendar skregani strani Alp policisti še niso opazili česa tako nenavadnega, kot je pingvin. So pa naleteli na številne druge primerke; od krav in koz na štirih nogah, nesramnežev, pijancev, koz in krav ter konjev na dveh nogah do tistih, ki kljub opozorilu vozijo v napačno smer, in še bi jih lahko naštevali.
In če je bil pingvin Po-po, kot so mu policisti nadeli ime, potem ko je z njimi poziral za nekaj fotografij, »na splošno izjemno prijazen«, pa imajo slovenski policisti z domačimi »pingvini« manj sreče. V smislu prijaznosti namreč. Ti so namreč zoper slovenske policaje lani vložili skoraj 360 pritožb na delo. Največkrat zaradi nedostojne komunikacije in nekorektnega odnosa.
Pritožbe so prejeli tudi zaradi prekoračitve oziroma neupravičene ali nesorazmerne uporabe različnih policijskih pooblastil pa tudi zaradi domnevnega neukrepanja ter domnevne neupravičene ali nesorazmerne uporabe prisilnih sredstev.
Nedostojne komunikacije je torej največ. V prevodu to pomeni, da se policaji ne znajo pogovarjati. Bo pa tudi držalo, da tega ni opaziti niti v obratni smeri. Kakor koli, žalitev v našem vsakdanjem breznu, polnem nesnage, ne zmanjka. Slišati jih je z vrha politične piramide na dno in z dna na vrh. Morda pa res ne bi bilo napak, da bi se izbranci naroda in tudi narod začeli vsaj malo zgledovati po pingvinu Po-poju; vsaj v tistem delu, ko je govor o prijaznosti.
Bo pa to najbrž hudo težko. Slovenci se namreč najraje zgledujemo po sebi, le zakaj bi se, za vraga, po kakem prijaznem pingvinu. Povrhu je tu še fovšija.
No, kaki dve tretjini Slovencev pa itak še nikoli v življenju nista videli pingvina. V živo. Po kom naj se torej zgledujejo?
