NA KOŽO
Komentar Dejana Vodovnika: Daleč je Dunaj
Lastniki psov, nevarnih in nenevarnih, se na vse skupaj požvižgajo; in v spremstvu psa brez nagobčnika žvižgajo naprej.
Odpri galerijo
Psi s seznama nevarnih psov morajo po sprejetju novele zakona na področju vzreje živali odslej nositi nagobčnik in biti na povodcu. Delež alkohola v krvi njihovih lastnikov pa ne sme presegati 0,5 promila. V Sloveniji? Ne! V Avstriji!
Dunajska zakonodaja na področju vzreje živali je že zdaj najstrožja v Avstriji. Od leta 2010 je na Dunaju tudi obvezno opravljanje izpita za lastnike določenih pasem psov.
Izpit, pri katerem dokažejo, da imajo svojega psa pod nadzorom, morajo vsaki dve leti opraviti lastniki, starejši od 16 let. Od uvedbe ga je opravilo 6576 lastnikov in število ugrizov je v treh letih upadlo za 63 odstotkov. Konec 2017. je bilo na Dunaju prijavljenih 55.581 psov, med njimi šest odstotkov oziroma 3300 tako imenovanih nevarnih psov, bulterierjev, rotvajlerjev, ameriških staffordskih terierjev, staffordskih bulterierjev, neapeljskih, španskih in argentinskih mastifov, pitbulterierjev, tosa inujev, brazilskih fil, bulmastifov in argentinskih dog.
Za pasme, ki niso na seznamu, je predpisana uporaba nagobčnika ali povodca, na vozilih javnega prometa in v večjih množicah ljudi pa za vse pse velja uporaba obojega. Tako je na Dunaju.
V naši domovini, ki živi od klikanja in všečkanja do prepiranja in dokazovanja, kdo ima večjega, je v registru nevarnih psov nekaj več kot 2100 živali, doslej pa je bilo prijavljenih kakih 400 ugrizov. Okej, pustimo za pasji hip ob strani film Nočno življenje, ki je bil posnet po razvpitem primeru Baričevič in tragediji, v kateri so svojo vlogo odigrali tudi nevarni psi.
Dandanes je mogoče slišati, če je človek le dobro obveščen, da si je v našem podalpskem raju mogoče ogledati tudi kakšno bitko psov. Nekje zunaj Ljubljane … In gledalcev menda ne zmanjka, stave pa tudi padajo kot za stavo.
Kakor koli …
V Sloveniji se lastniki psov, nevarnih in nenevarnih, na zakonodajo bolj ali manj požvižgajo in si v spremstvu psa brez nagobčnika in tudi ne na povodcu žvižgajo po travnikih in parkih vsak dan. Če se ne bi, bi zelenice ne bile polne iztrebkov, tistih, ki bi imeli pse na povodcih na javnih površinah, pa bi bilo vse več.
Kaj hočemo, Dunaj je pač še vedno svetlobno predaleč. Razen ko imamo na mizi dunajski zrezek.
Dunajska zakonodaja na področju vzreje živali je že zdaj najstrožja v Avstriji. Od leta 2010 je na Dunaju tudi obvezno opravljanje izpita za lastnike določenih pasem psov.
Lastniki psov, nevarnih in nenevarnih, se na vse skupaj požvižgajo; in v spremstvu psa brez nagobčnika žvižgajo naprej.
Izpit, pri katerem dokažejo, da imajo svojega psa pod nadzorom, morajo vsaki dve leti opraviti lastniki, starejši od 16 let. Od uvedbe ga je opravilo 6576 lastnikov in število ugrizov je v treh letih upadlo za 63 odstotkov. Konec 2017. je bilo na Dunaju prijavljenih 55.581 psov, med njimi šest odstotkov oziroma 3300 tako imenovanih nevarnih psov, bulterierjev, rotvajlerjev, ameriških staffordskih terierjev, staffordskih bulterierjev, neapeljskih, španskih in argentinskih mastifov, pitbulterierjev, tosa inujev, brazilskih fil, bulmastifov in argentinskih dog.
Za pasme, ki niso na seznamu, je predpisana uporaba nagobčnika ali povodca, na vozilih javnega prometa in v večjih množicah ljudi pa za vse pse velja uporaba obojega. Tako je na Dunaju.
V naši domovini, ki živi od klikanja in všečkanja do prepiranja in dokazovanja, kdo ima večjega, je v registru nevarnih psov nekaj več kot 2100 živali, doslej pa je bilo prijavljenih kakih 400 ugrizov. Okej, pustimo za pasji hip ob strani film Nočno življenje, ki je bil posnet po razvpitem primeru Baričevič in tragediji, v kateri so svojo vlogo odigrali tudi nevarni psi.
Dandanes je mogoče slišati, če je človek le dobro obveščen, da si je v našem podalpskem raju mogoče ogledati tudi kakšno bitko psov. Nekje zunaj Ljubljane … In gledalcev menda ne zmanjka, stave pa tudi padajo kot za stavo.
Kakor koli …
V Sloveniji se lastniki psov, nevarnih in nenevarnih, na zakonodajo bolj ali manj požvižgajo in si v spremstvu psa brez nagobčnika in tudi ne na povodcu žvižgajo po travnikih in parkih vsak dan. Če se ne bi, bi zelenice ne bile polne iztrebkov, tistih, ki bi imeli pse na povodcih na javnih površinah, pa bi bilo vse več.
Kaj hočemo, Dunaj je pač še vedno svetlobno predaleč. Razen ko imamo na mizi dunajski zrezek.
