Komentar Dejana Vodovnika: Dobrota sirota

Hudič je s tole dobroto. Vsi o njej nenehno razpredajo, se predstavljajo kot dobrotniki, gane jih dobrota drugih. In priznam: sem optimist in obenem zelo skeptičen, ob slabem tudi stoik. Samo kar se reši, kar zmaga v lepoti in dobroti, me gane.
Tudi z nedavnim dogodkom je tako. Tisti, ki se spoznajo, vedo, da bi se lahko končalo tragično, a se je k sreči na primorski avtocesti vse dobro razpletlo.



Družina je namreč opazila, da je njihov leto in pol star otrok nenadoma prenehal dihati. Takoj so se ustavili na odstavnem pasu in poklicali na pomoč. A preden so na kraj dogodka prispeli gasilci, zdravnica in reševalci, je bil otrok pri zavesti. Pred njihovim prihodom sta malčku pomagala voznik in sopotnik, ki sta peljala mimo in s prvo pomočjo pri njem znova vzpostavila dihanje. Kdo sta ta skrivnostna mimoidoča, ki sta rešila dojenčka, morda nikoli ne bomo vedeli, se je pa izkazalo, da je eden od njiju vojak, kot so potrdili v Slovenski vojski.

Ne, ne gre za glancanje podobe naše junaške, slovenske, kot bi rekli naši južni sosedje, »vojske naših Janezova« in njenih pripadnikov – od glave do zaledja –, ampak za povsem normalno početje nekoga, ki je pravzaprav prisegel, da bo 24 ur na dan branil in pomagal vsem državljanom. V vseh situacijah. Priznam, sam si tega ne bi upal, najbrž bi naredil več škode kot koristi. In hvala bogu obstajajo taki, ki lahko naredijo več koristi kot škode.
Takšen človek je pravi Človek. Pomaga in ne želi biti imenovan. Donira sredstva in ne želi biti imenovan. To so ljudje z veliko dušo, je zapisal Nekdo. Neimenovan!

Ja, hudič je s to dobroto. Na eni strani dogodek s primorske avtoceste, na drugi dobrota, za katero ti nihče niti hvala ne reče ali pa te po dobronamernem dogodku odvržejo kot smet, kot bi rekli. Je dobrota, ko samovšečni fejsbuk deklič na družabnem omrežju zapiše, da ji, medtem ko ima menstrualne krče, preljubi prinaša sladkarije? In to, kakšen šok, ne glede na to, da ga za to sploh ni prosila. Dobrota, da te kap!

Nemalokrat res ne veš več, ali bi se smejal, se krokodilje zjokal ali bruhal ob vseh izlivih dobrote v naši podalpski vasici skreganih ljudi.
Sem pa prepričan, da Slovenija sploh ni v tako hudi ekonomski krizi, kot je v krizi vrednot, morale, sprijene politike in sploh vsega tistega, kar je Cankar poimenoval s Šentflorjansko dolino. In to povem povsem dobronamerno. Pa naj razume, kdor koli kakor koli hoče.