NA KOŽO
Komentar Dejana Vodovnika: Maister in mojstri
Maister je bil mojster na svojem področju in zaradi tega prav danes slavimo poseben dan, njemu v spomin.
Odpri galerijo
Danes je dan Rudolfa Maistra. Spominjamo se, no, eni bolj, eni manj, generala, pesnika in bibliofila, ki je v odločilnem trenutku stopil naprej in s filmsko naglico zrežiral prevrat, s katerim je postal legendarni branitelj naše severne meje.
V Sloveniji pa imamo tudi mojstre. Po podatkih ima mojstrske izpite okoli dvajset šivilj (in verjetno krojačev ali krojačic), desetina pečarjev, 16 čevljarjev, trije sodarji in petnajst urarjev. Krznarji, usnjarji in kovači se skrivajo pod drugimi termini. Gre za poklice, ki s slovenskega seznama samostojnih poklicev zaradi različnih razlogov izginjajo. Nekateri zaradi tehničnih in tehnoloških sprememb, drugi zaradi konkurence slabše plačane industrijske delovne sile na vzhodu.
Med mladimi je še vedno najmanj interesa za srednje poklicno izobraževanje. Še za politično udejstvovanje v podmladkih različnih strank ga je več. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije že vrsto let zaman opozarjajo na nujno uvedbo potrebnih korenitih sprememb slovenskega šolskega sistema, še posebno poklicnega in strokovnega izobraževanja, izhajajoč iz potreb na trgu dela oziroma delodajalcev v obrti.
Slovenska družba očitno ni dovolj zrela, da bi razumela, da gospodarska dejavnost ni iz lego kock in bi se jo dalo sestavljati in razstavljati, temveč gre za skupek ekonomskih, tehnoloških in socialnih interakcij, ki se jih, ko so podrte, ne da več sestaviti.
Računa ni mogoče izdati, če nimaš obvezne blagajne. Blagajne ne moreš imeti, če nimaš obratovalnice, obratovalnice ne moreš imeti, če nimaš dovoljenja, dovoljenja ne moreš dobiti, če nimaš vseh elaboratov. Vrsta poklicev bo izginila, ker država ne postavlja meje med smiselno količino nadzora in realno možnostjo zlorab, je bilo slišati ob neki priložnosti.
In spet smo pri Rudolfu Maistru. Bil je mojster na svojem področju, zaradi česar prav danes tudi slavimo dan, njemu v spomin.
Država je že zdavnaj izgubila svoje prepoznavne blagovne znamke. Maister za to ni prav nič kriv. Je pa res, da bi lahko domači mojstri – če bi jim le bilo dano – ustvarili kopico novih in nemara še bolj prepoznavnih.
V Sloveniji pa imamo tudi mojstre. Po podatkih ima mojstrske izpite okoli dvajset šivilj (in verjetno krojačev ali krojačic), desetina pečarjev, 16 čevljarjev, trije sodarji in petnajst urarjev. Krznarji, usnjarji in kovači se skrivajo pod drugimi termini. Gre za poklice, ki s slovenskega seznama samostojnih poklicev zaradi različnih razlogov izginjajo. Nekateri zaradi tehničnih in tehnoloških sprememb, drugi zaradi konkurence slabše plačane industrijske delovne sile na vzhodu.
Med mladimi je še vedno najmanj interesa za srednje poklicno izobraževanje. Še za politično udejstvovanje v podmladkih različnih strank ga je več. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije že vrsto let zaman opozarjajo na nujno uvedbo potrebnih korenitih sprememb slovenskega šolskega sistema, še posebno poklicnega in strokovnega izobraževanja, izhajajoč iz potreb na trgu dela oziroma delodajalcev v obrti.
Slovenska družba očitno ni dovolj zrela, da bi razumela, da gospodarska dejavnost ni iz lego kock in bi se jo dalo sestavljati in razstavljati, temveč gre za skupek ekonomskih, tehnoloških in socialnih interakcij, ki se jih, ko so podrte, ne da več sestaviti.
Maister je bil mojster na svojem področju in zaradi tega prav danes slavimo poseben dan, njemu v spomin.
Računa ni mogoče izdati, če nimaš obvezne blagajne. Blagajne ne moreš imeti, če nimaš obratovalnice, obratovalnice ne moreš imeti, če nimaš dovoljenja, dovoljenja ne moreš dobiti, če nimaš vseh elaboratov. Vrsta poklicev bo izginila, ker država ne postavlja meje med smiselno količino nadzora in realno možnostjo zlorab, je bilo slišati ob neki priložnosti.
In spet smo pri Rudolfu Maistru. Bil je mojster na svojem področju, zaradi česar prav danes tudi slavimo dan, njemu v spomin.
Država je že zdavnaj izgubila svoje prepoznavne blagovne znamke. Maister za to ni prav nič kriv. Je pa res, da bi lahko domači mojstri – če bi jim le bilo dano – ustvarili kopico novih in nemara še bolj prepoznavnih.
