NA KOŽO
Komentar Dejana Vodovnika: Mi, kofetarji
Slovenci smo kavarniško kulturo prevzeli od Avstrijcev, kavo od Italijanov, sedenje ob kavi pa naj bi se v naše gene naselilo iz BiH.
Odpri galerijo
Sto trideset let mineva od prve samostojne razstave Ivane Kobilca v Ljubljani. Na njej je bila hkrati z drugimi slikami takrat predstavljena tudi Kofetarica. Te dni je njena Mamica kavopivka, kot je znamenito sliko rada imenovala avtorica, vnovič v središču pozornosti. Študija zanjo se je namreč za 100.000 evrov znašla na prodaj.
Pred dnevi sem si Kofetarico vnovič ogledal. Po ogledu pa skodelica kave. Slabe, a drage.
Ocenjujejo, da se po svetu vsak dan spije okoli 2 milijardi skodelic kave. Slovenci prvo spijemo že ob zajtrku. In potem še najmanj dve ali še raje tri.
Po navedbah različnih statistik poraba kave pri nas v zadnjih letih narašča. Povprečni prebivalec Slovenije spije okoli 5,8 kilograma kave na leto, kar nas uvršča v sam vrh po porabi kave v materi domovini Evropi. Je pa omenjena količina za nekaj deset dekagramov nižja, kot je na letni ravni zmeljejo in popijejo v Bosni in Hercegovini. Vztrajno se približujemo BiH; tako po številu popite kave kot po dolžini druženja ob njej. Mimogrede, največ kave v EU popijejo na Norveškem, kakšnih 10 kilogramov. Toliko v vednost!
Tako kot se Slovenci radi pogovarjamo ob kavi, npr. Italijani pijejo vino, Avstrijci pa ob pijači uživajo še sladice. Slovenci smo, vedo povedati poznavalci, kavarniško kulturo prevzeli od Avstrijcev, kavo od Italijanov, družabnost in sedenje ob kavi pa naj bi se v naše gene naselila iz BiH. Pravzaprav smo neke vrste italijansko-bosanski kofetarji. Kavarn skoraj itak več ni.
Kava v slovenskih lokalih je ena dražjih v Evropi. Vsakdo, ki jo pije doma, lahko izračuna razmerje med stroški in ceno v lokalu, to je vsaj ena proti sedem, osem, in takšno ni pri nobeni drugi pijači. Zato je nepojmljivo, da se v lokalih skoraj nič ne potrudijo, da bi gostu naredili odlično kavo.
Cankarjevo Skodelico kave smo večinoma že pozabili, študija Ivanine Kofetarice bo podcenjena za drobiž obvisela na neki zasebni steni, ob ta pravi, s stene, bo še naprej skoraj zadišalo po kavi, Kofetarica pa nam bo namenjala skrivnostno-hudomušen nasmeh.
Skoraj tak kot natakarji, ko nam postrežejo slabo kavo, ki jo mastno preplačamo.
Pred dnevi sem si Kofetarico vnovič ogledal. Po ogledu pa skodelica kave. Slabe, a drage.
Slovenci smo kavarniško kulturo prevzeli od Avstrijcev, kavo od Italijanov, sedenje ob kavi pa naj bi se v naše gene naselilo iz BiH.
Ocenjujejo, da se po svetu vsak dan spije okoli 2 milijardi skodelic kave. Slovenci prvo spijemo že ob zajtrku. In potem še najmanj dve ali še raje tri.
Po navedbah različnih statistik poraba kave pri nas v zadnjih letih narašča. Povprečni prebivalec Slovenije spije okoli 5,8 kilograma kave na leto, kar nas uvršča v sam vrh po porabi kave v materi domovini Evropi. Je pa omenjena količina za nekaj deset dekagramov nižja, kot je na letni ravni zmeljejo in popijejo v Bosni in Hercegovini. Vztrajno se približujemo BiH; tako po številu popite kave kot po dolžini druženja ob njej. Mimogrede, največ kave v EU popijejo na Norveškem, kakšnih 10 kilogramov. Toliko v vednost!
Tako kot se Slovenci radi pogovarjamo ob kavi, npr. Italijani pijejo vino, Avstrijci pa ob pijači uživajo še sladice. Slovenci smo, vedo povedati poznavalci, kavarniško kulturo prevzeli od Avstrijcev, kavo od Italijanov, družabnost in sedenje ob kavi pa naj bi se v naše gene naselila iz BiH. Pravzaprav smo neke vrste italijansko-bosanski kofetarji. Kavarn skoraj itak več ni.
Kava v slovenskih lokalih je ena dražjih v Evropi. Vsakdo, ki jo pije doma, lahko izračuna razmerje med stroški in ceno v lokalu, to je vsaj ena proti sedem, osem, in takšno ni pri nobeni drugi pijači. Zato je nepojmljivo, da se v lokalih skoraj nič ne potrudijo, da bi gostu naredili odlično kavo.
Cankarjevo Skodelico kave smo večinoma že pozabili, študija Ivanine Kofetarice bo podcenjena za drobiž obvisela na neki zasebni steni, ob ta pravi, s stene, bo še naprej skoraj zadišalo po kavi, Kofetarica pa nam bo namenjala skrivnostno-hudomušen nasmeh.
Skoraj tak kot natakarji, ko nam postrežejo slabo kavo, ki jo mastno preplačamo.
