NA KOŽO
Komentar Dejana Vodovnika: Navadni in Nadnavadni
Nadnavadni lahko prepisujejo, žalijo, Navadne in njim podobne lahko obkladajo z žaljivkami, še posebno če niso iz ali vsaj blizu istega korita.
Odpri galerijo
Se še spomnite Klavdije Markež, ki je bila leta 2014 v ptujski volilni enoti izvoljena v državni zbor, po odstopu Stanke Setnikar Cankar pa je prisegla kot nova ministrica za izobraževanje, znanost in šport? Čeprav je bilo ob predstavitvi vladnih ministrov slišati, da so kadrovali izključno po etičnih in profesionalnih merilih, se je zalomilo.
Le dva dni po prisegi se je morala Klavdija od ministrskega stolčka posloviti, ker so ji dokazali, da je dobra tretjina njenega magistrskega dela preplonkana, vse skupaj pa so spodbudili še dvomi o njeni kredibilnosti in usposobljenosti za ministrico nasploh.
Pred dnevi smo v slovenskem parlamentu že ničkolikokrat spet slišali besedi – navadni ljudje. »Moramo misliti na navadne ljudi …« Kot da smo v trgovini: »Navadno klobaso bi, prosim.«
Naša intelektualna in politična elita sta izšli iz kmečkega okolja in je še dokaj nezrela v nasprotju s francosko buržoazijo, denimo, kjer so se intelektualne elite vzpostavljale skozi stoletja in imajo danes neko besedo v družbi. Zdi se, da pri nas obstajajo bolj instagramski posamezniki, ki bi radi prišli v obtok družabnih omrežij. Skratka: wanna be, rad bi bil … V parlamentu še posebno.
Poslancem je beseda navadni ljudje nekaj povsem vsakdanjega. Ni je razprave, ko tega ne bi slišali. Razumljivo, oni so Nadnavadni. Heroji, ki jih navadni postavljamo na oder, jih pošiljamo na službena potovanja, na odločanja o milijonih in milijardah in naših usodah v obliki zakonov, podzakonov in zaostankov. Lahko prepisujejo, žalijo, navadne in njim podobne obkladajo z žaljivkami, še posebno če niso iz ali vsaj blizu istega korita, so polni povprečnih idej, zavitih v celofan, ki jih prodajajo široki množici navadnežev.
Še sam papež Frančišek se je malce zaštrikal, ko je dejal, da je mir sad »velikega političnega projekta …« Če je tako, potem miru ne morejo prinesti Navadni ljudje, temveč samo politiki v okviru takšnega projekta. Čeprav bi vsi navadni ljudje z izpolnjevanjem božjih zapovedi živeli v miru, tega ne bi bilo, ker ne bi bil posledica velikega političnega projekta! Absurdna logika, v glavni vlogi pa Nadnavadni ljudje in Navadni sleherniki.
In tako postaja razlika med Navadnimi in Nadnavadnimi v tem svetu nadočitna.
Le dva dni po prisegi se je morala Klavdija od ministrskega stolčka posloviti, ker so ji dokazali, da je dobra tretjina njenega magistrskega dela preplonkana, vse skupaj pa so spodbudili še dvomi o njeni kredibilnosti in usposobljenosti za ministrico nasploh.
Pred dnevi smo v slovenskem parlamentu že ničkolikokrat spet slišali besedi – navadni ljudje. »Moramo misliti na navadne ljudi …« Kot da smo v trgovini: »Navadno klobaso bi, prosim.«
Naša intelektualna in politična elita sta izšli iz kmečkega okolja in je še dokaj nezrela v nasprotju s francosko buržoazijo, denimo, kjer so se intelektualne elite vzpostavljale skozi stoletja in imajo danes neko besedo v družbi. Zdi se, da pri nas obstajajo bolj instagramski posamezniki, ki bi radi prišli v obtok družabnih omrežij. Skratka: wanna be, rad bi bil … V parlamentu še posebno.
Nadnavadni lahko prepisujejo, žalijo, Navadne in njim podobne lahko obkladajo z žaljivkami, še posebno če niso iz ali vsaj blizu istega korita.
Poslancem je beseda navadni ljudje nekaj povsem vsakdanjega. Ni je razprave, ko tega ne bi slišali. Razumljivo, oni so Nadnavadni. Heroji, ki jih navadni postavljamo na oder, jih pošiljamo na službena potovanja, na odločanja o milijonih in milijardah in naših usodah v obliki zakonov, podzakonov in zaostankov. Lahko prepisujejo, žalijo, navadne in njim podobne obkladajo z žaljivkami, še posebno če niso iz ali vsaj blizu istega korita, so polni povprečnih idej, zavitih v celofan, ki jih prodajajo široki množici navadnežev.
Še sam papež Frančišek se je malce zaštrikal, ko je dejal, da je mir sad »velikega političnega projekta …« Če je tako, potem miru ne morejo prinesti Navadni ljudje, temveč samo politiki v okviru takšnega projekta. Čeprav bi vsi navadni ljudje z izpolnjevanjem božjih zapovedi živeli v miru, tega ne bi bilo, ker ne bi bil posledica velikega političnega projekta! Absurdna logika, v glavni vlogi pa Nadnavadni ljudje in Navadni sleherniki.
In tako postaja razlika med Navadnimi in Nadnavadnimi v tem svetu nadočitna.
