NA KOŽO
Komentar Dejana Vodovnika: Samo bedaki in konji
Primer Novič je zgovoren. Gre za še en spodrsljaj slovenskega pravosodja, ugibajo številni.
Odpri galerijo
Sem te dni zasledil, da je novozelandska policija izvedla obsežno akcijo v zvezi s preprečevanjem prirejanja izidov (in razpečevanju konjskih poživil) na tamkajšnjih kasaških tekmah.
In če novica o hudi aferi na Novi Zelandiji, kjer je kasaštvo zelo razširjeno, za marsikoga v naših koncih ni tako pomembna, je najbrž bolj odmevna zgodba o slovenskem pravosodju. Primer Novič je zgovoren. Gre za še en spodrsljaj slovenskega pravosodja, ugibajo številni in dodajajo, da se s takimi spodrsljaji pač krha že tako načeto zaupanje v pravno državo. Na drugi strani se je ob izpustitvi Noviča na obrazih številnih zrcalilo zadovoljstvo, da pravni sistem morda še ni povsem izgubljen. Je pa ta dogodek, se zdi, žal pokazal, kako zelo je.
In še nekaj je »zabolelo« te dni. V Ljubljani se je včeraj začel festival nevladnih organizacij Lupa v organizaciji krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij. Vse lepo in prav. So pa v javnost pricurljale policijske depeše, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da »določene nevladne organizacije pribežnikom svetujejo, kako naj ilegalno prestopijo hrvaško-slovensko mejo«.
So pa nevladniki menda tudi napovedali, da bodo slovenske policiste kazensko ovadili, če bodo pribežnike, s katerimi so bili nevladniki v stiku že v Bosni, ne šele v Sloveniji, vračali na Hrvaško. Da gre za vse več spornega ravnanja pri usklajevanju ilegalnih prehodov slovenske meje in zlorabljanja azilnega sistema, je slišati. Spodkopavanje pravne države? Mah, kaj bi o tem.
Pa tudi na »vojskovodjo« Andreja Šiška in njegovih petdeset, oboroženih s sekiram, ne gre pozabiti v paketu, ki smo ga državljani te dni deležni od jutra do jutra.
Vse bolj se zdi, da ima današnji čas pri nas vse več vzporednic s slovito britansko situacijsko komedijo Samo bedaki in konji (Only Fools and Horses). O konjih in njih goljufivih prisklednikih resda več prebiramo iz vesti z daljne Nove Zelandije, jih pa ne manjka tudi pri nas. Samo do Lipice se je treba zapeljati, pa bomo imeli konje pred očmi in ob sebi.
O bedakih iz naše neposredne bližine pa je mogoče prebirati in se z njimi seznanjati tukaj in zdaj; vsak dan. Ga namreč skoraj ni trenutka, ko nas ne bi razsvetlil kakšen iz bogatega nabora.
In če novica o hudi aferi na Novi Zelandiji, kjer je kasaštvo zelo razširjeno, za marsikoga v naših koncih ni tako pomembna, je najbrž bolj odmevna zgodba o slovenskem pravosodju. Primer Novič je zgovoren. Gre za še en spodrsljaj slovenskega pravosodja, ugibajo številni in dodajajo, da se s takimi spodrsljaji pač krha že tako načeto zaupanje v pravno državo. Na drugi strani se je ob izpustitvi Noviča na obrazih številnih zrcalilo zadovoljstvo, da pravni sistem morda še ni povsem izgubljen. Je pa ta dogodek, se zdi, žal pokazal, kako zelo je.
In še nekaj je »zabolelo« te dni. V Ljubljani se je včeraj začel festival nevladnih organizacij Lupa v organizaciji krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij. Vse lepo in prav. So pa v javnost pricurljale policijske depeše, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da »določene nevladne organizacije pribežnikom svetujejo, kako naj ilegalno prestopijo hrvaško-slovensko mejo«.
Primer Novič je zgovoren. Gre za še en spodrsljaj slovenskega pravosodja, ugibajo številni.
So pa nevladniki menda tudi napovedali, da bodo slovenske policiste kazensko ovadili, če bodo pribežnike, s katerimi so bili nevladniki v stiku že v Bosni, ne šele v Sloveniji, vračali na Hrvaško. Da gre za vse več spornega ravnanja pri usklajevanju ilegalnih prehodov slovenske meje in zlorabljanja azilnega sistema, je slišati. Spodkopavanje pravne države? Mah, kaj bi o tem.
Pa tudi na »vojskovodjo« Andreja Šiška in njegovih petdeset, oboroženih s sekiram, ne gre pozabiti v paketu, ki smo ga državljani te dni deležni od jutra do jutra.
Vse bolj se zdi, da ima današnji čas pri nas vse več vzporednic s slovito britansko situacijsko komedijo Samo bedaki in konji (Only Fools and Horses). O konjih in njih goljufivih prisklednikih resda več prebiramo iz vesti z daljne Nove Zelandije, jih pa ne manjka tudi pri nas. Samo do Lipice se je treba zapeljati, pa bomo imeli konje pred očmi in ob sebi.
O bedakih iz naše neposredne bližine pa je mogoče prebirati in se z njimi seznanjati tukaj in zdaj; vsak dan. Ga namreč skoraj ni trenutka, ko nas ne bi razsvetlil kakšen iz bogatega nabora.
