NA KOŽO
Komentar Dejana Vodovnika: Tihomorski losos z naše kmetije
Ob policah z bio in eko hrano ni gneče. Je pa pred kranjskimi, prešano slanino, tirolsko in slovito lovsko vrsta, da te kap.
Odpri galerijo
Jeza je bila nepopisna, ko so mi dali vedeti, da so članice Svetovne trgovinske organizacije prižgale zeleno luč za povračilne ukrepe EU proti ZDA v sporu glede ameriške nedovoljene pomoči letalskemu proizvajalcu Boeing. Posledica bo, da bo moja mati Evropa nabila carine na v ZDA izdelana letala, traktorje, sladki krompir, arašide, zamrznjen pomarančni sok, tobak in tihomorskega lososa.
Hudiča! Že itak nas čaka nekaj deset tisoč novih revnih, kriza in zakonodaja bosta postavili na rob dostojnega preživetja še več ljudi, zdaj pa še to, da bomo tihomorskega lososa plačevali precej dražje. In to zaradi 16 let trajajoče sodne sage med Evropo in domovino Melanie, matere klenega Slovenca Barrona, kot ga je za klenost pohvalil naš kleni Borut Pahor, ker tekoče govori slovensko, in očeta Donalda, ki je prijavil, da gre res za posebnega fanta, saj je bil z novim koronavirusom okužen zgolj 15 minut. Pa menda tudi tihomorskega lososa sploh ne mara.
Ali omenjeni losos sodi v kategorijo hrane z oznakami bio in eko, ki jo prodajajo v posebnih trgovinah, na posebnih oddelkih supermarketov in na ekoloških tržnicah? Ne vem! Vem le, da v trgovinah ob policah z bio in eko hrano ni gneče. Je pa tam, kjer se bohotijo kranjske klobase, prešana slanina, tirolska in slovita lovska …
Pred skoraj natančno 73 leti, leta 1947, je neki pastirček pogrešil nekaj koz in jih je začel iskati po votlinah nad Mrtvim morjem, kamor so se rade zatekale. In se je razkrilo, da je tam polno hrane, kajti kozam je očitno teknil tudi navaden papir, kaj šele papirus. Do leta 1956 so nato raziskali še 11 jam in v glinenih vrčih našli približno 900 papirnato-papirusnih dokumentov iz časa pred Kristusom.
Ali je papir, ki so ga žvečile koze tistega leta, skozi stoletja kljub vsemu ostal eko&bio, ne vem.
Drži pa, da v zadnjem času živilska in trgovska industrija v zdajšnjih hudih trenutkih trka na našo vest, na patriotizem, na »korenine«. In slovenska, domača, eko&bio hrana, kot zatrjujejo, je tudi najboljša, česar pravzaprav ne razumem preveč. Ko sem na Portugalskem in angleškem Readingu kupoval pametno, sem tudi dobro jedel …
Me je pa ob različnih črnogledih napovedih strah, da bi se na domačem krožniku kaj kmalu utegnil znajti kak kos domačega »kozjega« papirja. Če bo karton, bo pa celo podobno tihomorskemu lososu.
Hudiča! Že itak nas čaka nekaj deset tisoč novih revnih, kriza in zakonodaja bosta postavili na rob dostojnega preživetja še več ljudi, zdaj pa še to, da bomo tihomorskega lososa plačevali precej dražje. In to zaradi 16 let trajajoče sodne sage med Evropo in domovino Melanie, matere klenega Slovenca Barrona, kot ga je za klenost pohvalil naš kleni Borut Pahor, ker tekoče govori slovensko, in očeta Donalda, ki je prijavil, da gre res za posebnega fanta, saj je bil z novim koronavirusom okužen zgolj 15 minut. Pa menda tudi tihomorskega lososa sploh ne mara.
Ob policah z bio in eko hrano ni gneče. Je pa pred kranjskimi, prešano slanino, tirolsko in slovito lovsko vrsta, da te kap.
Ali omenjeni losos sodi v kategorijo hrane z oznakami bio in eko, ki jo prodajajo v posebnih trgovinah, na posebnih oddelkih supermarketov in na ekoloških tržnicah? Ne vem! Vem le, da v trgovinah ob policah z bio in eko hrano ni gneče. Je pa tam, kjer se bohotijo kranjske klobase, prešana slanina, tirolska in slovita lovska …
Pred skoraj natančno 73 leti, leta 1947, je neki pastirček pogrešil nekaj koz in jih je začel iskati po votlinah nad Mrtvim morjem, kamor so se rade zatekale. In se je razkrilo, da je tam polno hrane, kajti kozam je očitno teknil tudi navaden papir, kaj šele papirus. Do leta 1956 so nato raziskali še 11 jam in v glinenih vrčih našli približno 900 papirnato-papirusnih dokumentov iz časa pred Kristusom.
Ali je papir, ki so ga žvečile koze tistega leta, skozi stoletja kljub vsemu ostal eko&bio, ne vem.
Drži pa, da v zadnjem času živilska in trgovska industrija v zdajšnjih hudih trenutkih trka na našo vest, na patriotizem, na »korenine«. In slovenska, domača, eko&bio hrana, kot zatrjujejo, je tudi najboljša, česar pravzaprav ne razumem preveč. Ko sem na Portugalskem in angleškem Readingu kupoval pametno, sem tudi dobro jedel …
Me je pa ob različnih črnogledih napovedih strah, da bi se na domačem krožniku kaj kmalu utegnil znajti kak kos domačega »kozjega« papirja. Če bo karton, bo pa celo podobno tihomorskemu lososu.