NA EKS
Komentar Dejana Vodovnika: Zvezde s tržnice in Madonna
Branjevke so pravzaprav naše prave zvezde. Res daleč pred instant zvezdami dandanašnjega časa.
Odpri galerijo
Ljubljanska tržnica FOTO: VORANC VOGEL
Na tržnici oni dan ni bilo pravega vrveža, pred stojnicami se je prestopalo nekaj branjevk. Le dve, tri stojnice so bile napolnjene s poljskimi pridelki, ki so dovolj trpežni, da prezimijo. Pred eno branjevko sta bila dva velika soda, napolnjena s kislo repo in kislim zeljem, v prosojnih vrečkah spravljen in pokrit krompir, nekaj solate in nekaj malega druge zelenjave. Zunaj je bilo okoli 0 stopinj Celzija. Televizijske kamere se ljubljanske tržnice in branjevk izogibajo. Pa bi bilo nemara fajn, če bi jih večkrat obiskale.
Večina med branjevkami ima dolgoletne izkušnje. »Mi smo navajeni, že desetletja prodajam na trgu in vem, kako se moram obleči, zato to ni nič hudega. Včasih so bile hude hude zime, ni bilo ne prave obleke ne druge pomoči. Zdaj imamo vse. Tudi plinske peči. A jo uporabljam zaradi krompirja, zelja in zelenjave, da ne zmrzne. Krompir ne sme zmrzniti, saj potem postane sladek. Zaradi mene peči ne bi bilo treba,« je pred časom ena od ljubljanskih branjevk pojasnjevala kolegu z one strani Ljubljanice.
Branjevke so pravzaprav prave zvezde. Daleč, res daleč pred instant zvezdami dandanašnjega časa. Tistih, ki jih je inavguriral in ustoličil Big Brother. In podobni resničnostni šovi.
Pa saj vemo, da instantno zvezdništvo temelji na tem, da lahko vsak izmed nas navadnih zemljanov s tem, ko se izpostavi v nekem šovu v vseh svojih banalnostih, trivialnih karakteristikah, postane zvezda. Vsakdanje povprečnosti so danes dovolj za doseganje zvezdniškega statusa. Podobno kot pri avtentičnih zvezdnikih je tudi tu na delu slepilo prav v tem, ko se nam skrbno konstruiran videz navadnosti človeka predstavlja kot stvar sama. Ta prevara ima tudi politične implikacije, ko se takšno hipno slavo predstavlja kot ultimativno osvoboditev ali dokaz vsesplošne demokratizacije.
»Za božič vsi hočejo imeti novo punčko. Letos je to Madonna.« Tako je leta 1985 pisalo v časopisu Los Angeles Times. Kdo je ta punčka, ki je preživela že 33 božičev?
V vesolju pop zvezdništva je dosegla vse. Čeprav ima večina kritikov njene pesmi za preproste in dolgočasne, je po številu hitov, ki so se uvrstili med prvih deset najbolj poslušanih v zgodovini, že zdavnaj prehitela Elvisa Presleyja. Njeno ime je zapisano v kultno institucijo Rock and Roll Hall of Fame. Prodala je zadnji milimeter svojega telesa in osebnosti. Ničesar si ni bolj želela kot to, da bi bila slavna.
Za zvezdniški sistem, ki je v Hollywoodu veljal do petdesetih let, ko sta Bette Davis in Olivia de Havilland tožili studie zaradi zatiralskih pogodb, je bilo torej značilno, da so stavili na podobo svojih zvezdnikov. To je za določenega igralca pomenilo, da je moral glamurozni videz vzdrževati tudi v osebnem življenju. Obleke, ličila, zmenki – vse to so studii režirali prav tako kot filme. Rock Hudson, ki je bil homoseksualec, je moral npr. za vzdrževanje podobe pravega moškega hoditi na zmenke z igralskimi kolegicami. In še vrsta takih zgodb in zgodbic obstaja.
Tudi pri nas bi bili številni instant zvezdniki radi to, kar so nekateri že zdavnaj postali. Pa jim večini ne uspeva kaj dobro. Za hip ali dva pa nas sodobno, še posebno slovensko instant zvezdništvo prepričuje, da bo takšen fenomen instant zvezdništva čez kako desetletje prekleto težko navdih za posnemanje. Jutri morda že še, pojutrišnjem pa zagotovo nič več. Na tržnici je vse drugače. Branjevke, kar nekaj jih je, so prave zvezdnice. So prijazne, znajo se pogovarjati, se nasmejati, od njih se mlade branjevke učijo, jih spoštujejo in so jim – navdih za posnemanje. Pred kamerami se ne pačijo, nimajo napumpanih ustnic, še manj silikonskih jošk in ne klicarijo naokoli za brezplačne vstopnice. A kaj ko se jih kamere izogibajo!
Večina med branjevkami ima dolgoletne izkušnje. »Mi smo navajeni, že desetletja prodajam na trgu in vem, kako se moram obleči, zato to ni nič hudega. Včasih so bile hude hude zime, ni bilo ne prave obleke ne druge pomoči. Zdaj imamo vse. Tudi plinske peči. A jo uporabljam zaradi krompirja, zelja in zelenjave, da ne zmrzne. Krompir ne sme zmrzniti, saj potem postane sladek. Zaradi mene peči ne bi bilo treba,« je pred časom ena od ljubljanskih branjevk pojasnjevala kolegu z one strani Ljubljanice.
Branjevke so pravzaprav prave zvezde. Daleč, res daleč pred instant zvezdami dandanašnjega časa. Tistih, ki jih je inavguriral in ustoličil Big Brother. In podobni resničnostni šovi.
Pa saj vemo, da instantno zvezdništvo temelji na tem, da lahko vsak izmed nas navadnih zemljanov s tem, ko se izpostavi v nekem šovu v vseh svojih banalnostih, trivialnih karakteristikah, postane zvezda. Vsakdanje povprečnosti so danes dovolj za doseganje zvezdniškega statusa. Podobno kot pri avtentičnih zvezdnikih je tudi tu na delu slepilo prav v tem, ko se nam skrbno konstruiran videz navadnosti človeka predstavlja kot stvar sama. Ta prevara ima tudi politične implikacije, ko se takšno hipno slavo predstavlja kot ultimativno osvoboditev ali dokaz vsesplošne demokratizacije.
»Za božič vsi hočejo imeti novo punčko. Letos je to Madonna.« Tako je leta 1985 pisalo v časopisu Los Angeles Times. Kdo je ta punčka, ki je preživela že 33 božičev?
Branjevke so pravzaprav naše prave zvezde. Res daleč pred instant zvezdami dandanašnjega časa.
V vesolju pop zvezdništva je dosegla vse. Čeprav ima večina kritikov njene pesmi za preproste in dolgočasne, je po številu hitov, ki so se uvrstili med prvih deset najbolj poslušanih v zgodovini, že zdavnaj prehitela Elvisa Presleyja. Njeno ime je zapisano v kultno institucijo Rock and Roll Hall of Fame. Prodala je zadnji milimeter svojega telesa in osebnosti. Ničesar si ni bolj želela kot to, da bi bila slavna.
Za zvezdniški sistem, ki je v Hollywoodu veljal do petdesetih let, ko sta Bette Davis in Olivia de Havilland tožili studie zaradi zatiralskih pogodb, je bilo torej značilno, da so stavili na podobo svojih zvezdnikov. To je za določenega igralca pomenilo, da je moral glamurozni videz vzdrževati tudi v osebnem življenju. Obleke, ličila, zmenki – vse to so studii režirali prav tako kot filme. Rock Hudson, ki je bil homoseksualec, je moral npr. za vzdrževanje podobe pravega moškega hoditi na zmenke z igralskimi kolegicami. In še vrsta takih zgodb in zgodbic obstaja.
Tudi pri nas bi bili številni instant zvezdniki radi to, kar so nekateri že zdavnaj postali. Pa jim večini ne uspeva kaj dobro. Za hip ali dva pa nas sodobno, še posebno slovensko instant zvezdništvo prepričuje, da bo takšen fenomen instant zvezdništva čez kako desetletje prekleto težko navdih za posnemanje. Jutri morda že še, pojutrišnjem pa zagotovo nič več. Na tržnici je vse drugače. Branjevke, kar nekaj jih je, so prave zvezdnice. So prijazne, znajo se pogovarjati, se nasmejati, od njih se mlade branjevke učijo, jih spoštujejo in so jim – navdih za posnemanje. Pred kamerami se ne pačijo, nimajo napumpanih ustnic, še manj silikonskih jošk in ne klicarijo naokoli za brezplačne vstopnice. A kaj ko se jih kamere izogibajo!
