NA KOŽO
Komentar Domna Mala: Pasje počitnice
On se v morje zagotovo ni poscal. Ker se pes ne more. Kaj pa vi?
Odpri galerijo
Ko sva šla z ženo na dopust, sva morala poiskati začasen dom za najina psa. Seveda je bila varianta hotel, ampak naj bo še tako pasjeljubski, je vendarle le kletka s sicer kvalitetnimi briketi in dvema sprehodoma na dan – torej zapor. In to precej drag.
Rešila naju je družina: tašča in tast sta vzela manjšega, mešančka s francoskim buldogom, hčerka pa večjega, labradorca. Z njim v Ljubljani ni imela težav, na obrobju mesta ga je spustila v naravo, sicer pa je bil seveda na vrvici. Drugače je bilo pri tašči in tastu. Na Hrvaškem že od nekdaj psi niso bili dobrodošli, letos pa je nestrpnost prerasla vse meje. Ne vem, če k tej živčnosti pripomore znižana toleranca zaradi korone, vendar je bilo narobe že, če je mešančka ob sedmih zjutraj pripeljala na plažo z dvema kopalcema.
Čez dan je bil Šeki (ker je fin pes, je to skrajšano od Shakespeare) zgoraj, v apartmaju, zvečer pa sta ga tašča in tast spet peljala v zalivček. In spet histerija, tokrat pri treh kopalcih. Da ne omenjam tastovega prijatelja s postaranim, skoraj nemobilnim psičkom, ki ga v morje niti niso peljali in je ure in ure mirno ždel pod zložljivo posteljo, niti ni sral po pesku: Joj, pes, se je zadrl mimoidoči kopalec.
Psi seveda se spadajo v morje z drugimi kopalci, zakaj pa jih tja ne bi pripeljal v ranem jutru ali poznem večeru, preprosto ne razumem. Sploh pa jih ne bi bilo treba – če bi zanje rezervirali zalivčke, ki kopalcem niso zanimivi in torej tudi ne obiskani. Temu se v omikanem svetu, kamor Hrvaška očitno žal ne spada, reče pasja plaža. Kar je še en dokaz, da naši južni sosedje dlje od tega, da imajo, roko na srce, lepo morje, niso prišli. Toda to je za kakovosten turizem premalo. K sreči imajo Slovence, ki jih tako radi k(u)rcajo.
V kratkem greva z ženo na podaljšan vikend k tastu. Brez psov. Nočeva mučiti niti njiju niti naju. Hrvatom bi pa priporočil, da najmanj obiskan zalivček razglasijo za pasjo plažo.
Za konec se pa še poklonim svoji tašči, ki je tistega zgodnjega jutra kopalki, ogorčeni nad Šekijem v morju, zabrusila: On se v morje zagotovo ni poscal. Ker se pes ne more. Kaj pa vi?
On se v morje zagotovo ni poscal. Ker se pes ne more. Kaj pa vi?
Rešila naju je družina: tašča in tast sta vzela manjšega, mešančka s francoskim buldogom, hčerka pa večjega, labradorca. Z njim v Ljubljani ni imela težav, na obrobju mesta ga je spustila v naravo, sicer pa je bil seveda na vrvici. Drugače je bilo pri tašči in tastu. Na Hrvaškem že od nekdaj psi niso bili dobrodošli, letos pa je nestrpnost prerasla vse meje. Ne vem, če k tej živčnosti pripomore znižana toleranca zaradi korone, vendar je bilo narobe že, če je mešančka ob sedmih zjutraj pripeljala na plažo z dvema kopalcema.
Čez dan je bil Šeki (ker je fin pes, je to skrajšano od Shakespeare) zgoraj, v apartmaju, zvečer pa sta ga tašča in tast spet peljala v zalivček. In spet histerija, tokrat pri treh kopalcih. Da ne omenjam tastovega prijatelja s postaranim, skoraj nemobilnim psičkom, ki ga v morje niti niso peljali in je ure in ure mirno ždel pod zložljivo posteljo, niti ni sral po pesku: Joj, pes, se je zadrl mimoidoči kopalec.
Psi seveda se spadajo v morje z drugimi kopalci, zakaj pa jih tja ne bi pripeljal v ranem jutru ali poznem večeru, preprosto ne razumem. Sploh pa jih ne bi bilo treba – če bi zanje rezervirali zalivčke, ki kopalcem niso zanimivi in torej tudi ne obiskani. Temu se v omikanem svetu, kamor Hrvaška očitno žal ne spada, reče pasja plaža. Kar je še en dokaz, da naši južni sosedje dlje od tega, da imajo, roko na srce, lepo morje, niso prišli. Toda to je za kakovosten turizem premalo. K sreči imajo Slovence, ki jih tako radi k(u)rcajo.
V kratkem greva z ženo na podaljšan vikend k tastu. Brez psov. Nočeva mučiti niti njiju niti naju. Hrvatom bi pa priporočil, da najmanj obiskan zalivček razglasijo za pasjo plažo.
Za konec se pa še poklonim svoji tašči, ki je tistega zgodnjega jutra kopalki, ogorčeni nad Šekijem v morju, zabrusila: On se v morje zagotovo ni poscal. Ker se pes ne more. Kaj pa vi?