NA KOŽO
Komentar Domna Mala: Trije prazniki in biznis
Zraven buč spadajo še čarovnice, ki kajpak nimajo nič skupnega z avtohtono sorto s Slivnice.
Odpri galerijo
Pred nami so kar trije prazniki, vsi so bili sprva resni, zdaj sta samo še dva. Na 1. november, dan spomina na mrtve, kar je različica krščanskega praznika vseh svetih, se Slovenci množično zgrnemo na pokopališča, kar je biznis leta za cvetličarje in, kljub vse številnejšim ekološkim kampanjam, tudi svečarje.
Še prej zaznamujmo prav tako resen dan reformacije, pač v spomin na versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega sad je bila prva knjiga v našem maternem jeziku – Primož, tisočkrat hvala. V nasprotju s tem, kar simbolizira reformacija, ko se je začela oblikovati naša narodna zavednost, pa je tretji praznik, noč čarovnic. Z druge strani luže so ga izvozili (tudi) k nam, podobno kot kokakolo, Božička in valentinovo.
Ampak seveda si ga Američani niso izmislili sami, to so naredili že Kelti, njihovo novo leto na 31. oktober se je imenovalo Samhain in je označevalo začetek mraza, teme in pomanjkanja. Pa še mrtvi so takrat vstajali iz grobov, da bi obiskali svoje domove. Da bi dobrim dušam pokazali pot do njih in pregnali grešne, so tistihdob sveče vstavljali v izdolbeno peso in repo, buče so si izmislili Američani.
In so popularne dandanašnji, zraven spadajo še čarovnice, ki kajpak nimajo nič skupnega z našo avtohtono sorto s Slivnice, vsesplošno veseljačenje in biznis, ki celo prekaša cvetličarskega in svečarskega dan kasneje: trgovine ponujajo kostume coprnic, zombijev, vampirjev in drugih pošasti, make-up za verodostojno kri in brazgotine, klubi in kafiči pa tekmujejo, kateri bo priredil veličastnejšo fešto s krvavimi koktajli.
Ne razumem dveh stvari. Predvsem, zakaj tako nekritično prevzemamo vsa jajca, ki pridejo iz Amerike, saj bi, če bi premogli le malo Trubarjeve zavednosti, lahko že dolga leta obujali domačo pogansko tradicijo in slavili Morano. In drugič, če citiram zloben vic: Zakaj toliko pompa okrog noči čarovnic? Saj je isto kot dan žena, samo da se dogaja ponoči.
Zraven buč spadajo še čarovnice, ki kajpak nimajo nič skupnega z avtohtono sorto s Slivnice.
Še prej zaznamujmo prav tako resen dan reformacije, pač v spomin na versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega sad je bila prva knjiga v našem maternem jeziku – Primož, tisočkrat hvala. V nasprotju s tem, kar simbolizira reformacija, ko se je začela oblikovati naša narodna zavednost, pa je tretji praznik, noč čarovnic. Z druge strani luže so ga izvozili (tudi) k nam, podobno kot kokakolo, Božička in valentinovo.
Ampak seveda si ga Američani niso izmislili sami, to so naredili že Kelti, njihovo novo leto na 31. oktober se je imenovalo Samhain in je označevalo začetek mraza, teme in pomanjkanja. Pa še mrtvi so takrat vstajali iz grobov, da bi obiskali svoje domove. Da bi dobrim dušam pokazali pot do njih in pregnali grešne, so tistihdob sveče vstavljali v izdolbeno peso in repo, buče so si izmislili Američani.
In so popularne dandanašnji, zraven spadajo še čarovnice, ki kajpak nimajo nič skupnega z našo avtohtono sorto s Slivnice, vsesplošno veseljačenje in biznis, ki celo prekaša cvetličarskega in svečarskega dan kasneje: trgovine ponujajo kostume coprnic, zombijev, vampirjev in drugih pošasti, make-up za verodostojno kri in brazgotine, klubi in kafiči pa tekmujejo, kateri bo priredil veličastnejšo fešto s krvavimi koktajli.
Ne razumem dveh stvari. Predvsem, zakaj tako nekritično prevzemamo vsa jajca, ki pridejo iz Amerike, saj bi, če bi premogli le malo Trubarjeve zavednosti, lahko že dolga leta obujali domačo pogansko tradicijo in slavili Morano. In drugič, če citiram zloben vic: Zakaj toliko pompa okrog noči čarovnic? Saj je isto kot dan žena, samo da se dogaja ponoči.
