Komentar Dušan Malovrha: Za domovino – s tujci naprej!

Končuje se poletje, ki ni bilo ne dolgo ne vroče, še najmanj pa poceni. V inflacijski draginji smo izumili nov nacionalni šport – objavljanje astronomskih cen na počitniških destinacijah. Na Hrvaškem, naši večni destinaciji, je bilo res drago. Nisem si privoščil jastoga, tudi zobatca nisem pojedel, zato pa sem šel k neki lepi njihovi frizerki. Lepo me je oskubila, in to samo za 10 evrov, kar je precej ceneje, kot ko padem pod slovensko kosilnico. Se pravi škarje.

Potem sem prišel z dopusta in potem je sledil tisti prekleti 4. avgust. Vse dopustniške cene in cenice, spomini in spominki so v hipu postali nepomembni. Prišla je nesreča. Izguba. Stiska. Bolečina. Solze. Obup ne. Ampak tudi solidarnost, pomoč, obnova. In solze sreče – ker v največji nesreči zares spoznaš pravega prijatelja. Huda ura se je razvlekla čez ves mesec in kot bi mignil je tu 1. september. Novo šolsko leto, novi problemi.

Na sinovi OŠ krpajo vrzeli po odpovedi več učiteljev tik pred začetkom pouka. Neka druga slovenska šola menda kar na facebooku išče krvavo potrebni kader. Ali prfoksi odhajajo, ker so tako slabo plačani, ali so tako malo cenjeni, ali so kaj drugega? Kot po tekočem traku iz javnega sektorja seveda še naprej odhajajo tudi dohtarji, manjka nam tovornjakarjev, da jih iščemo z lučjo pri belem dnevu – v Aziji. Ker je tudi balkanski bazen že izpraznjen.

Med vožnjo v službo že nekaj časa opažam dva moška temne polti, ki se sprehajata po pločniku. Sprehajata, ne bežita. Nista migranta. Petdeset metrov narazen hodita, toda jasno je, da sta skupaj. Ves čas vsak na svojem telefonu; najbrž se menita z domačimi tam daleč ali pa poslušata hitri tečaj slovenščine. Sta to šoferja, ugibam pri sebi, za katera se po mestu govori, da ju je naša avtoprevozniška firma končno privabila iz Indije, potem ko doma ter v bližnji in daljni okolici ni bilo ustreznih kandidatov? Po mesecih iskanja in papirologije sta morda res prišla na furo v Slovenijo.

Previjale nas bodo Filipinke, vozili Indijci, zdravili bosanski, srbski, makedonski in še kateri dohtarji. Zakaj nas potemtakem tujci ne bi še učili? V osnovnih šolah. Domovinsko vzgojo. Za domovino, z Nemci naprej! Ali pa z Afganistanci.