Komentar Dušana Malovrha: 1500 odrezanih
Ambulanta preneha delovati. Ker vse ostale ambulante presegajo normativ za opredeljevanje novih pacientov, si pediatra za otroka, prosimo, poiščite izven ZD …
Tako se glasi sporočilo na spletni strani otroškega in šolskega dispanzerja »našega« zdravstvenega doma – našega v narekovajih, ker očitno ni več naš, čeprav bi po državljansko-davkoplačevalski logiki moral biti.
Kot strela z jasnega je sporočilo treščilo v starše 1500 otrok, toliko jih je namreč zdravil odhajajoči pediater. Tako rekoč čez noč je za eno celo šolo mladih pacientov ostalo brez medicinske oskrbe.
Ko pri nas v službi kdo odide, se odpravi na dopust ali mora na bolniško, preostali zapolnimo vrzel, ki je nastala z odhodom sodelavca. Ko šolo zapusti učitelj, učenci zaradi tega ne smejo biti in niso prikrajšani za predmet, ki ga je poučeval. In tako dalje.
V »našem« ZD pa je drugače. Tam, kot kaže, preostali varuhi javnega zdravja ne bodo stopili skupaj ter vsaj začasno prevzeli pacientov ambulante, ki se bo zdaj zdaj zaprla. Očitno vodstvo nima namena v nekem normalnem času pripeljati novega zdravnika. Če bi ga imelo, bi najbrž poskusili prebroditi kadrovsko krizo z nadomeščanjem, tako pa so 1500 malih pacientov preprosto odrezali. V tem našem sistemu javnega zdravstva res ni več nihče na varnem.
V tem našem sistemu javnega zdravstva res ni več nihče na varnem.
Po nasvetu zdaj že nekdanje ambulante po novega pediatra odsrfam na spletno stran zdravniki.sledilnik.org, kjer zbirajo podatke o zasedenosti zdravnikov po vsej državi. Prvi pogled na zemljevid ni spodbuden: velika večina ambulantnih destinacij je v odtenkih oranžne in rdeče. Rdeča seveda pomeni stop, zasedeno. Zeleno obarvanih je še nekaj, a predaleč od našega bivališča v osrednji Sloveniji; otroka z vročino, angino ali izpuščaji pa res ne bi vozil v dve ali tri ure oddaljeni Tolmin ali Lendavo. Poleg tega velika večina med redkimi še prostimi pediatri sprejema le novorojenčke in sorojence otrok, ki so že pri njih, so mi pojasnili.
Preden puška poleti v koruzo, še en klik na zeleno piko sredi bele Ljubljane. Nato klic. Neverjetno, takoj so se oglasili. In še je prostor! »Ja, otroka lahko prepišete k nam. Kar povejte ime in priimek ...«
Znani in uspešni v intervjujih tako radi povedo: Ko se ti ena vrata zapro, se ti druga odprejo. Temu idealnemu scenariju sreče v nesreči nisem nikoli verjel. In še zdaj komaj verjamem – kako so nam zaprli ena vrata in kako so se nam neka druga res odprla.
