NA KOŽO

Komentar Dušana Malovrha: Bazen

Po osamosvojitvi je žalostna usoda doletela kar nekaj javnih kopališč po vsej državi.
Fotografija: Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen, Delo

Pregreto ozračje nas sili v hlad, senco, na prepih, k vodi. Potem ko sem sredi prvega vročinskega vala z dopusta na Hrvaškem pribežal domov, sem se med drugim vročinskim valom v domačih logih pri vodi – če ne štejem tuša – osvežil trikrat: enkrat ob mirni, a premrzli Krki, enkrat v brzičasti in osvežilni Iški, enkrat na prijetnem ljubljanskem kopališču (ki pa je že videlo boljše čase, vsaj delujoče garderobne omarice in otroška igrala).

Osvežil bi se še večkrat, če bi tudi v mojem kraju še imeli bazen. No, saj zasebnih je precej, ampak občinskega, javnega pa že dolgo ni več. So ga zasuli, še preden sem se priženil. Sicer pa niti v mojem rojstnem kraju bazena že dolgo ni več, medtem ko je turistični paradni konj moje nekdanje občine postal sramota, da ji ni para daleč naokoli. Medijske toplice, katerih izvor omenja že moj sloviti rojak, da ne rečem sokrajan Janez Vajkard Valvasor, so se sesule same vase. Dobesedno.

No, takšni pa so bili poletni dnevi pred pol stoletja – za nekatere svinčena sedemdeseta, za neobremenjene osnovnošolce pa zlata leta: če nisi bil na morju ali igrišču, si šel na bazen. Brisačo okoli vratu, cokle na noge (frajerji so imeli spredaj zaprte) in pet dinarjev v žepu za točeni sladoled. Nekdo je prinesel tarok karte. Sence ni bilo, sonce pa je žgalo že takrat, čeprav morda ne tako nevarno močno.

Po osamosvojitvi je žalostna usoda doletela kar nekaj kopališč po vsej državi. Pozaprli so jih previsoki stroški, nesposobnost pristojnih, pohlep turbokapitalistov (ki so bili prepričani, da bodo čez noč obogateli z občinsko vodo, a so plesali eno samo poletje) ...

Odgovor na vprašanje, zakaj kljub čedalje hujši vročini ni interesa za (ponovno) ureditev in odprtje kopališč, pa se namaka v dejstvu, da ima večina veljakov in odločevalcev tako in tako privatne bazene, sikajo zlobni jeziki.

Večdnevno obdobje ekstremno visokih temperatur ozračja menda slabo vpliva na psihofizično stanje človeka, celo na stopnjo kriminala. Bi kar verjel. Moja letošnja izkušnja poletja: v mesecu in pol dva vročinska vala ter trije napadi z nožem v premeru 300 metrov okoli naše hišne številke. Bazena, kjer bi se hladile pregrete glave, pa nikjer. Tudi to je neke vrste kriminal, glede na to, za kakšne neumnosti gre javni denar.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije