Komentar Dušana Malovrha: Čemaž ali nimaš
Pomlad je tu in z njo sezona nabiralništva. Ni lepšega, če s sprehoda ali izleta še kaj prineseš. Pa ne klopa. Od marca do maja so na sporedu regrat, šparglji in čemaž.
Regrata ne nabiram, ker je nekako preblizu civilizaciji, predvsem pa se mi ga ne ljubi čistiti. Če je regrat preblizu, so mi kraški ali istrski divji šparglji za nabiranje predaleč. No, tudi cenovno so odleteli visoko. Astronomsko, višje kot gastronomsko: ena kila stane 30 evrov! Na Hrvaškem je menda še huje, na zagrebški tržnici so divji šparglji podivjali, saj so dražji kot jadranski škampi, berem: 250-gramski šop za 14 evrov, kar pomeni 56 evrov za kilogram.
V preveliki nabiralski vnemi človek zlahka spregleda tej zdravi zeli podobne rastline, vendar zelo strupene.
Tako sem se odpravil na planino po čemaž. Dovolj blizu, a ne pri roki. Malo se je pa treba porekreirati. Že v strmini mi je veter s hriba prinesel vonj po česnu. Divjem česnu. Na vrhu se je vonj združil s sliko. Pod še golimi bukvami sveže zelena preproga iz podolgovatih listov. Težko se je upreti masovnemu trganju ali rezanju celih šopov, saj je puljenje lista za listom precej bolj zamudno. Toda, pozor: v preveliki nabiralski vnemi človek zlahka spregleda tej zdravi zeli podobne rastline, vendar zelo strupene. Kot je denimo jesenski podlesek.
V dobre pol ure previdne košnje je bila vrečkica nabasana s podolgovatimi zelenimi listi. Sesekljani in zmešani z malo olivca bodo šli v štiri 200-gramske kozarčke. Krasna začimba ali samostojen namaz. Po spletu ponujajo kozarček čemaževega pesta za 5 evrov, čemaževa juha v bližnjem planinskem domu stane sedem evrov, tako da se polurno sklanjanje kar splača. Več kot kilogram pa ga po 43. členu pravilnika o varstvu gozdov (rekreativno nabiranje gozdnih dobrin) itak ne smeš naenkrat nabrati.
Zadovoljen z bero si v edinem vaškem lokalu naročim pivo. Srkam kozla, razlagam, da je gor na planini še sneg, deset centi, madonca. In vprašam kelnerco, no, bolj ugotovim, pa še to bolj za šalo kot zares: »Saj medvedov pa nimate tukaj, ha ha, ne?« Odgovor ni pravilen.
»He, he, imamo, imamo. Lovci so ga posneli s kamero. Ampak brez panike, je samo v prehodu …« Ne vem, ali je resno mislila, vem pa, da se čemažu reče tudi medvedji česen. Morda zato, ker ga medo obožuje in si z njim po zimskem spancu očisti in poživi organizem. Uredi prebavo. No, jaz bi se ji rad izognil v velikem loku. Njegovi prebavi, mislim.
