NA KOŽO
Komentar Dušana Malovrha: Cepi se, kdor se more!
Kako pričakovati naval na cepljenje, če oklevajo celo strokovnjaki iz prve linije boja proti covidu-19?
Odpri galerijo
Trenutna situacija s cepivom in cepljenjem proti koronavirusu me spominja na dve polomijadi iz naše polpretekle zgodovine. Avgusta 1997 bi moral na hipodromu v Stožicah in v sklopu svetovne turneje nastopiti Michael Jackson. Leto pred tem je papež Janez Pavel II. tja privabil več kot stotisočglavo množico, spektakel kralja popa pa je na veliko presenečenje padel v vodo zaradi premalo prodanih vstopnic. Dobro desetletje pozneje so napovedovali še en težko pričakovani koncert – toda niti kraljici popa Madonni ni uspelo osvojiti množic na sončni strani Alp.
Nikomur ni bilo jasno in nihče ni znal odgovoriti, kako se je lahko zgodilo, da tedaj dvema največjima zvezdnikoma svetovne popularne glasbe v neki Sloveniji ni uspelo prodati dovolj vstopnic. Slovenska duša je res velika uganka. In kako je mogoče, da smo pri nas tako mlačno pričakali prihod povsod po svetu tako težko pričakovanega cepiva? Čeprav naj bi nas končno odrešil virusa, ki nas ugonablja že leto dni. Medtem ko so denimo v Izraelu pocepili že 1,2 milijona prebivalcev (od skupno devetih) in trenutno cepijo že 60-letnike, smo pri nas šele pri domovih za starejše in zdravstvenih delavcih. Škoda, da se naša delegacija ob nedavnem obisku v Jeruzalemu ni pozanimala tudi o tem …
»Edino to nas lahko reši pred to epidemijo,« je bila o cepljenju pred televizijskimi kamerami jasna in glasna predstojnica mikrobiološkega oddelka ene od naših splošnih bolnišnic. Krasno, toda kaj je ta ista strokovnjakinja povedala ali, bolje, česa ni povedala svojim sodelavcem, da se jih je v njeni ustanovi tako malo odločilo cepiti. Od skupno 949 zaposlenih manj kot polovica?! Kako lahko potem kdor koli pričakuje naval na cepljenje, če oklevajo celo strokovnjaki iz prve linije boja proti covidu-19?
In politiki. Oprostite, toda vaše izjave z leve in desne, češ da se boste cepili, ko boste prišli na vrsto, v takšni godlji težko razumem kot solidarnost. Kvečjemu kot lažno skromnost, da ne rečem strahopetnost. Kajti prav vi bi morali biti za zgled, vlivati zaupanje, stopiti na čelo, v prvo vrsto. Da se znebimo tega sranja.
Nikomur ni bilo jasno in nihče ni znal odgovoriti, kako se je lahko zgodilo, da tedaj dvema največjima zvezdnikoma svetovne popularne glasbe v neki Sloveniji ni uspelo prodati dovolj vstopnic. Slovenska duša je res velika uganka. In kako je mogoče, da smo pri nas tako mlačno pričakali prihod povsod po svetu tako težko pričakovanega cepiva? Čeprav naj bi nas končno odrešil virusa, ki nas ugonablja že leto dni. Medtem ko so denimo v Izraelu pocepili že 1,2 milijona prebivalcev (od skupno devetih) in trenutno cepijo že 60-letnike, smo pri nas šele pri domovih za starejše in zdravstvenih delavcih. Škoda, da se naša delegacija ob nedavnem obisku v Jeruzalemu ni pozanimala tudi o tem …
»Edino to nas lahko reši pred to epidemijo,« je bila o cepljenju pred televizijskimi kamerami jasna in glasna predstojnica mikrobiološkega oddelka ene od naših splošnih bolnišnic. Krasno, toda kaj je ta ista strokovnjakinja povedala ali, bolje, česa ni povedala svojim sodelavcem, da se jih je v njeni ustanovi tako malo odločilo cepiti. Od skupno 949 zaposlenih manj kot polovica?! Kako lahko potem kdor koli pričakuje naval na cepljenje, če oklevajo celo strokovnjaki iz prve linije boja proti covidu-19?
In politiki. Oprostite, toda vaše izjave z leve in desne, češ da se boste cepili, ko boste prišli na vrsto, v takšni godlji težko razumem kot solidarnost. Kvečjemu kot lažno skromnost, da ne rečem strahopetnost. Kajti prav vi bi morali biti za zgled, vlivati zaupanje, stopiti na čelo, v prvo vrsto. Da se znebimo tega sranja.