Komentar Dušana Malovrha: Duh je ušel iz limuzine

Promet je čudna stvar, ena redkih, kjer se v istem zosu še znajdejo skupaj ta zgornji in tisti z dna družbene lestvice. Merdžo za sto jurjev in fičo za petsto evrov tlačita isti asfalt. Pri čemer se pogosto zdi, da motoelita komajda še prenese drenjanje s starimi garami.

Včasih tudi limuzina politične elite obtiči v navadnem prometnem zastoju. Zgodi se celo v zelo naprednem glavnem mestu Avstrije. V zelo analognem zamašku na Dunaju je obtičala slovenska ministrica za digitalni razvoj Emilija Stojmenova Duh. Menda je zamujala na avion za Ženevo, pa je njen voznik prižgal modre luči (česar v tujini menda sploh ne bi smel storiti) in sta šišala vse po vrsti v vrsti ter – padla še na radarju. Ja, promet je zagamana stvar.

Prometna peripetija gospe ministrice je češnja na njeni politični torti. Grenka češnja. Tako kot je bil promet, famozni radarji, če smo natančni, grenka izkušnja za nekdanjega mariborskega župana Kanglerja. On je bil od radarjev čist fertik. Gotof. Prometne napake so končale še kako drugo politično kariero, prometka je, denimo, odnesla s poslanskega stolčka košarkarsko legendo Petra Vilfana. No, on je sestopil sam, eden redkih na slovenski politični sceni, ki je priznal napako in prevzel odgovornost.

Ko smo že pri plavih lučkah v prometu. Zadnjič sem se v Ljubljani, ne v strogem centru, dokaj blizu pa, zelo počasi vključeval na eno od glavnih vpadnic v mesto. Kar naenkrat iz nasprotne smeri po sredini ceste in s prižganimi modrimi lučmi in sireno​ prinori limuzina, temno siva ali črna, ne spomnim se natančno, ker se je vse zgodilo tako hitro in sem komajda odvil v stran, da mi ni spustila čelnega trčenja. Limuzina, namreč.

Me zanima dvoje, prvič: katera velika živina se je pustila tako samopašno prevažati z vključenimi modrimi lučmi, kot da hiti po reševalnem pasu, mimo državljanov, ki smo vozili, se pravi čakali po predpisih pred semaforjem? Čeprav se je najbrž marsikomu tudi mudilo. S sinom sva na primer lovila začetek njegovega treninga (za las sva ga ujela).

In drugič: ali bi naši organi sankcionirali pomembneža, če bi ga prijavil, da je z lampami, nažganimi brez potrebe, ogrožal sebe in druge udeležence v prometu in jim mimogrede še sporočal, da so bebci, ker pač čakajo, da pridejo na vrsto? Ker limuzina z lučkami res ni zgledala, kot da vozi premierja na zasedanje generalne skupščine OZN ali Ala Capona za rešetke. Po moje je samo šefa ali šefico peljala k zobarju. Ali pa hčerko v glasbeno šolo.