NA KOŽO
Komentar Dušana Malovrha: Epidemija smo ljudje
Ljudje, ali je to mogoče?! Upal sem, da ne, da so se na televiziji zmotili.
Odpri galerijo
FOTO: Manjurul Getty Images/istockphoto
V torek je v kovidno dolino smrti posijal žarek upanja. Žal le na Otoku, pri Britancih, ki z nami na stari celini nočejo biti več skupaj. Tam je prva na svetu dobila odmerek protikoronskega cepiva 90-letna gospa Maggie. Pri nas, v ohromljeni Sloveniji, pa je bil torek najbolj temačen dan, odkar v pandemiji preštevamo mrtve. Kar 66 ljudi je umrlo zaradi covida-19. Slovenija je na samem vrhu po številu umrlih na sto tisoč prebivalcev. Pred ZDA, Italijo, Belgijo in drugimi najhuje prizadetimi državami.
Dobra vest na ta žalostni dan je bila, da so končno tudi pri nas začeli migati s cepljenjem proti covidu. Za začetek nas sprašujejo, ali se nameravamo cepiti. Izpeljali so tudi ankete v več domovih za starejše, ki so največja žarišča okužb in kjer je odstotek zbolevnosti in umrljivosti najvišji. A odgovori varovancev enega izmed domov so bili naravnost šokantni.
Tam bi se, so navajali v televizijskih poročilih, proti smrtonosnemu virusu, ki prav v domovih neusmiljeno ugaša življenje za življenjem, cepilo samo 20 odstotkov stanovalcev in 11 odstotkov zaposlenih. Ljudje, ali je to mogoče?! Upal sem, da ne, da so se na televiziji zmotili. Potem pa sem dobil v roke rezultate ankete, ki jo je za tokratne Nedeljske novice kot po navadi izvedel portal slovenskenovice.si. To, da najbolj zaupamo nemškemu cepivu (in ne ameriškemu, ruskemu ali kitajskemu), je več kot pričakovano, to, da se namerava cepiti manj kot polovica, pa zelo skrb vzbujajoče. Milo rečeno.
Po besedah strokovnjakov je namreč za mirno življenje, kot smo ga poznali pred pandemijo, potrebna 60-odstotna precepljenost, procent iz naše ankete pa je … Bogpomagaj. Ampak, kot je po najbolj črnem dnevu in o ukrepih ter (ne)spoštovanju omejitev dejala dr. Bojana Beović: »To je pač izbira države. Ljudi.« Res je tako. Epidemija smo ljudje.
Sam bi se takoj cepil, vendar sem državljan iz zadnje, pete kategorije, in bom zato prišel na vrsto med zadnjimi. Čeprav sem takoj, ko je bilo mogoče, prek spletnega obrazca že sporočil na NIJZ, da sem pripravljen nastaviti svoj biceps. Kaj se mora zgoditi, da bi pikico v ramo, ki bo obvarovala vse nas, sprejela še večina sodržavljanov?
Ljudje, ali je to mogoče?! Upal sem, da ne, da so se na televiziji zmotili.
Dobra vest na ta žalostni dan je bila, da so končno tudi pri nas začeli migati s cepljenjem proti covidu. Za začetek nas sprašujejo, ali se nameravamo cepiti. Izpeljali so tudi ankete v več domovih za starejše, ki so največja žarišča okužb in kjer je odstotek zbolevnosti in umrljivosti najvišji. A odgovori varovancev enega izmed domov so bili naravnost šokantni.
Tam bi se, so navajali v televizijskih poročilih, proti smrtonosnemu virusu, ki prav v domovih neusmiljeno ugaša življenje za življenjem, cepilo samo 20 odstotkov stanovalcev in 11 odstotkov zaposlenih. Ljudje, ali je to mogoče?! Upal sem, da ne, da so se na televiziji zmotili. Potem pa sem dobil v roke rezultate ankete, ki jo je za tokratne Nedeljske novice kot po navadi izvedel portal slovenskenovice.si. To, da najbolj zaupamo nemškemu cepivu (in ne ameriškemu, ruskemu ali kitajskemu), je več kot pričakovano, to, da se namerava cepiti manj kot polovica, pa zelo skrb vzbujajoče. Milo rečeno.
Po besedah strokovnjakov je namreč za mirno življenje, kot smo ga poznali pred pandemijo, potrebna 60-odstotna precepljenost, procent iz naše ankete pa je … Bogpomagaj. Ampak, kot je po najbolj črnem dnevu in o ukrepih ter (ne)spoštovanju omejitev dejala dr. Bojana Beović: »To je pač izbira države. Ljudi.« Res je tako. Epidemija smo ljudje.
Sam bi se takoj cepil, vendar sem državljan iz zadnje, pete kategorije, in bom zato prišel na vrsto med zadnjimi. Čeprav sem takoj, ko je bilo mogoče, prek spletnega obrazca že sporočil na NIJZ, da sem pripravljen nastaviti svoj biceps. Kaj se mora zgoditi, da bi pikico v ramo, ki bo obvarovala vse nas, sprejela še večina sodržavljanov?
