Komentar Dušana Malovrha: Glas vpijočega v poplavi
Teden dni po ujmi vseh ujm. Slovenija je eno samo delovišče, ena sama delovna akcija. Vsi bi želeli pomagati, številni pomagajo, mnogi še bodo. Bomo. Z lopato, z rabljenim hladilnikom, materialom, z evri, na koncu, a nikakor ne nazadnje s sočutjem do tistih, ki jih je povodenj prizadela najbolj neposredno. Posredno je prizadela vse nas, zato morda dan solidarnosti le ni brezveze. Morda ne bi bilo slabo, če tudi ostane. Da se vsaj enkrat na leto tudi uradno spomnimo na sočloveka v stiski, kot se enkrat na leto spomnimo na naše pokojne, čeprav jih seveda vsak dan nosimo v sebi, vsaj nezavedno.
Vladar prenove bo seveda denar. Dala bo država, dala bo Evropa, dati moramo prebivalci, ki tlačimo to slovensko grudo. V množici dobrodelnih akcij in aplikacij res nihče od oškodovanih v katastrofi ne bi smel ostati pod vodo. Nekoč smo skoraj vsi sodelovali v akciji Podarim dobim. Čas je za izgubim – podarim.
Čeprav (pre)pozno, naj izplavajo na površje tudi dobri projekti in mnenja. Do zdaj niso bili dovolj slišani ali pa so bili celo preslišani. Ali preglasovani. Če jim niti zdaj, po tej kataklizmi, ne bomo prisluhnili in jih ne upoštevali pri nadaljnjih potezah in obnovi, potem nam kot družbi in državi ni pomoči.
V Grosuplju nas tokrat ni zalilo. Lahko se zahvalimo sreči, predvsem pa zadrževalniku vode, ki so ga pred kratkim sezidali nad mestom. V Železnikih je župan plaval proti toku in proti zakonom: na svojo pest je sprožil čiščenje vodotokov, da se ne bi ponovila katastrofa iz leta 2007. In se ni. Srčno upam, da ga država ne bo še kaznovala, ker ni poslušal mrtvih črk na papirju in je opravil njeno delo. Takim prisluhnimo. Priznanemu meteorologu Gregorčiču, denimo, ki nas je spomnil, da nekoč niso toliko gradili blizu voda, pa geologu, hidrologu ali svetovni avtoriteti v gradnji mostov gospodu Pipenbaherju, ki je povedal celo laiku razumljivo: da mostovi nad hudourniškimi potoki in rekami ne smejo biti prenizki. In ne smejo imeti opore v strugi, saj jih narasla in deroča vodja ob hudi uri hitro spodnese.
Ljudje, ki obvladajo, naj končno dobijo besedo – še pred naslednjim potopom.