NA KOŽO
Komentar Dušana Malovrha: Gripa naša vsakoletna
Pri nas je tradicija, da človek pozimi obleži in se pocrklja ob čajčku z limono in medom.
Odpri galerijo
S sodelavko, ki se na delo v Ljubljano prav tako vozi z dolenjskega konca, se ondan nisva mogla načuditi jutranji sreči, negneči. V jutranjih konicah na avtocesti in vpadnicah v glavno mesto namreč kar naenkrat ni bilo več zastojev. Le zakaj? Prazniki so že zdavnaj končani, počitnic še ni ... sva tuhtala in ugibala. Odgovor pa je ležal na dlani, se pravi v postelji – z gripo. To je to, sva se strinjala. Logično, če toliko ljudi zaradi bolezni manjka v službi, se najbrž tudi na cesti ne drenjajo …
Deset odstotkov odraslih in 20 do 30 odstotkov otrok naj bi tako ali drugače prizadela gripa pri nas. V Sloveniji je precepljenost proti gripi ena najslabših v Evropski uniji. Nič čudnega, ko pa se celo med našimi zdravstvenimi delavci cepi le dobrih deset odstotkov, kar je globoko pod povprečjem EU. In komaj razumljivo, če pomislimo, kako obremenjeni so in koliko stika imajo z bolnimi (glavarina na zdravnika v Sloveniji znaša 1800 ljudi).
Zdi se, da je prebolevanje gripe v Sloveniji že kar folklora. Kot ljudsko izročilo se je preneslo iz socializma in se lepo prijelo tudi v kapitalizmu. Pri nas je nekako normalno, če človek vsako zimo vsaj enkrat obleži in odleži. Se doma pusti pocrkljati ob čajčku z limono in medom. Mimogrede, njeni ta stari (se pravi moja tašča plus tast) imajo preverjeno kuro, če te začne bolezen šlatati: prekuhan šnopček s propolisom – odležiš, a le nekaj ur, nato vstaneš kot prerojen.
No, sam topogledno nisem tradicionalist in privrženec naravnega, ampak kemije. Proti gripi sem se začel redno cepiti pred kakimi petnajstimi leti. Na jetra mi je šlo, ker sem skoraj vsako jesen in nato še na pomlad obležal, po navadi ravno čez vikend, jasno. Odkar se cepim proti gripi, me še ni položila, pa tudi viroza me obišče redkeje in v lažji obliki. Vsekakor cepljenje svetujem vsem, ki se lahko, še zlasti polagam na srce vsem dohtarjem in sestram (čeprav bi v bistvu morali oni mene nagovarjati, da tistih 13 evrov ni stran vržen denar). Če pa meni ne verjamejo – svetuje jim tudi njihova krovna organizacija, Svetovna zdravstvena organizacija ...
Deset odstotkov odraslih in 20 do 30 odstotkov otrok naj bi tako ali drugače prizadela gripa pri nas. V Sloveniji je precepljenost proti gripi ena najslabših v Evropski uniji. Nič čudnega, ko pa se celo med našimi zdravstvenimi delavci cepi le dobrih deset odstotkov, kar je globoko pod povprečjem EU. In komaj razumljivo, če pomislimo, kako obremenjeni so in koliko stika imajo z bolnimi (glavarina na zdravnika v Sloveniji znaša 1800 ljudi).
Pri nas je tradicija, da človek pozimi obleži in se pocrklja ob čajčku z limono in medom.
Zdi se, da je prebolevanje gripe v Sloveniji že kar folklora. Kot ljudsko izročilo se je preneslo iz socializma in se lepo prijelo tudi v kapitalizmu. Pri nas je nekako normalno, če človek vsako zimo vsaj enkrat obleži in odleži. Se doma pusti pocrkljati ob čajčku z limono in medom. Mimogrede, njeni ta stari (se pravi moja tašča plus tast) imajo preverjeno kuro, če te začne bolezen šlatati: prekuhan šnopček s propolisom – odležiš, a le nekaj ur, nato vstaneš kot prerojen.
No, sam topogledno nisem tradicionalist in privrženec naravnega, ampak kemije. Proti gripi sem se začel redno cepiti pred kakimi petnajstimi leti. Na jetra mi je šlo, ker sem skoraj vsako jesen in nato še na pomlad obležal, po navadi ravno čez vikend, jasno. Odkar se cepim proti gripi, me še ni položila, pa tudi viroza me obišče redkeje in v lažji obliki. Vsekakor cepljenje svetujem vsem, ki se lahko, še zlasti polagam na srce vsem dohtarjem in sestram (čeprav bi v bistvu morali oni mene nagovarjati, da tistih 13 evrov ni stran vržen denar). Če pa meni ne verjamejo – svetuje jim tudi njihova krovna organizacija, Svetovna zdravstvena organizacija ...
