NA KOŽO
Komentar Dušana Malovrha: Grozljivka pred sezono
V enem tednu je v našem gorskem svetu izgubilo življenje šest ljudi, od tega pet tujcev.
Odpri galerijo
Srednjeevropski turizem cveti. Avstrija je že zvezda stalnica na svetovnem dopustniškem zemljevidu, Hrvaška se kljub presoljenim cenam otepa navala gostov; kdor ne vrže brisače na svoj prostor pod jadranskim soncem že marca, se lahko z njo obriše pod nosom.
Tudi Slovenija, še ne tako dolgo tega le vmesna postaja poletnega romanja severnjakov k južnjakom, postaja čedalje bolj priljubljena, da ne rečemo oblegana. Naši turistični delavci s krovno organizacijo vred se hvalabogu dokaj dobro odzivajo z ustrezno ponudbo, ki upošteva trajnostni razvoj. Hja, če že nimamo spodobne zelene stranke, imamo vsaj zeleni turizem.
Naravna dediščina je pod velikim pritiskom zaradi (pre)velikega obiska in vsega, kar množice turistov – pa naj so še tako do okolja prijazni – prinesejo s sabo. Zato lahko razumemo tudi uvajanje plačila za ogled naravnih znamenitosti. Logarska dolina, Vintgar, korita Mostnice, slap Savica, slap Kozjak so najbolj znane naravne znamenitosti, katerih obisk ni več zastonj. Inkasanti zagotavljajo, da denar od vstopnin, cestnin in parkirnin porabijo predvsem za vzdrževanje in izboljšanje infrastrukture (upamo, da s tem ne mislijo cest v nacionalnem parku, denimo, kar bi gnečo le še stopnjevalo).
Prav tako nujno pa bi bilo, da bi obiskovalce slovenskega visokogorja ob vstopnih točkah ustrezno obvestili, kam se pravzaprav podajajo. Prenekateri panonski mornar ali nizozemska babica namreč ne ve, v kaj se v resnici spušča, potem ko kupi vstopnico v kraljestvo zlatoroga ali kako drugo pravljično lepo, lahko pa tudi smrtno nevarno destinacijo.
Poleg izjemnega dela gorskih reševalcev, ki so letos opravili že približno 200 reševanj (v 30 odstotkih so priskočili na pomoč tujcem), bi ustrezno obveščanje gostov zagotovo pripomoglo k večji varnosti in zmanjšanju števila nesreč in smrtnih žrtev. In teh je še pred začetkom glavne sezone v gorskem svetu grozljivo veliko: v enem tednu je izgubilo življenje šest ljudi, od tega kar pet tujcev: indijska raftarka, britanski pohodnik, poljski planinec, češki jadralni padalec in 12-letni deček iz Nemčije.
Tudi Slovenija, še ne tako dolgo tega le vmesna postaja poletnega romanja severnjakov k južnjakom, postaja čedalje bolj priljubljena, da ne rečemo oblegana. Naši turistični delavci s krovno organizacijo vred se hvalabogu dokaj dobro odzivajo z ustrezno ponudbo, ki upošteva trajnostni razvoj. Hja, če že nimamo spodobne zelene stranke, imamo vsaj zeleni turizem.
V enem tednu je v našem gorskem svetu izgubilo življenje šest ljudi, od tega pet tujcev.
Naravna dediščina je pod velikim pritiskom zaradi (pre)velikega obiska in vsega, kar množice turistov – pa naj so še tako do okolja prijazni – prinesejo s sabo. Zato lahko razumemo tudi uvajanje plačila za ogled naravnih znamenitosti. Logarska dolina, Vintgar, korita Mostnice, slap Savica, slap Kozjak so najbolj znane naravne znamenitosti, katerih obisk ni več zastonj. Inkasanti zagotavljajo, da denar od vstopnin, cestnin in parkirnin porabijo predvsem za vzdrževanje in izboljšanje infrastrukture (upamo, da s tem ne mislijo cest v nacionalnem parku, denimo, kar bi gnečo le še stopnjevalo).
Prav tako nujno pa bi bilo, da bi obiskovalce slovenskega visokogorja ob vstopnih točkah ustrezno obvestili, kam se pravzaprav podajajo. Prenekateri panonski mornar ali nizozemska babica namreč ne ve, v kaj se v resnici spušča, potem ko kupi vstopnico v kraljestvo zlatoroga ali kako drugo pravljično lepo, lahko pa tudi smrtno nevarno destinacijo.
Poleg izjemnega dela gorskih reševalcev, ki so letos opravili že približno 200 reševanj (v 30 odstotkih so priskočili na pomoč tujcem), bi ustrezno obveščanje gostov zagotovo pripomoglo k večji varnosti in zmanjšanju števila nesreč in smrtnih žrtev. In teh je še pred začetkom glavne sezone v gorskem svetu grozljivo veliko: v enem tednu je izgubilo življenje šest ljudi, od tega kar pet tujcev: indijska raftarka, britanski pohodnik, poljski planinec, češki jadralni padalec in 12-letni deček iz Nemčije.
