Komentar Dušana Malovrha: Ja, samo ena hiša

Mineva leto dni od katastrofalne ujme, ki je številnim življenja obrnila na glavo. Mogočna sila narave je 4. avgusta lani med drugim poškodovala 4000 kilometrov vodotokov in 1984 kilometrov državnih cest. Odstranjenih mora biti skoraj 350 stanovanjskih objektov. Domov!

V dneh pred žalostno obletnico je slišati veliko kritik, češ da pomoč, obnova, sanacija, vse skupaj, pač, poteka prepočasi, premalo učinkovito. Po letu dni je bila zgrajena natanko ena sama hiša kot nadomestna gradnja. V Slovenj Gradcu je poplavljeni družini Stropnik ni postavila država, zrasla je s pomočjo donatorjev. Tudi sloviti teliček Gomzi, ki so ga sedem dni po ujmi rešili iz podrtega hleva, še čaka na novo štal'co. Kot vsi drugi prizadeti, ki so morali zapustiti svoje domove. Mnogi ne vedo niti tega, ali bodo lahko ostali na svoji zemlji ali pa bodo morali poleg uničenega doma zamenjati tudi lokacijo. Res, počasi gre. Ampak.

Ko prihrumijo in uničujejo ne stoletne, temveč petstoletne ali celo tisočletne vode, kot so ugotavljali meteorologi in hidrologi, ko je toliko uničenega in poškodovanega, se obnova ne more zgoditi čez noč. Ne sme se zgoditi čez noč, če nočemo, da že naslednja najhujša ura znova ne zradira vsega na hitrico postavljenega ali popravljenega. Kot je izpostavil vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic, je sanacija vodena tako, da prizadetim zagotovijo nova stalna bivališča. In ne začasnih. Tudi zato traja dlje.

Vsi se strinjamo, da je treba pohitriti postopke. Po drugi strani pa mora država tudi v izrednih razmerah zagotoviti transparentnost, zakonitost in predvsem strokovnost. V izogib škandalom, kakršen je denimo zatresel gasilstvo okoli denarja, doniranega zaradi junaštva mengeškega gasilca Zajca. Šel je reševat otroke iz vrtca, čeprav je bila huda ura tudi pri njem doma.

Ponekod je slaba volja na mestu, toda petstoletne vode so »petstoletno« zaposlile tudi birokracijo, ki že tako ali tako ne slovi po učinkovitosti in prilagodljivosti.

Ja, samo ena nadomestna gradnja je bila predana, a Fužirjevi, katerih hišo, izginjajočo v deroči reki Meži, je lani v poročilih videl ves svet, kljub vsemu hudemu vidijo luč na koncu tunela. Zahvala gre vsem, ki so priskočili na pomoč: posameznikom, organizacijam, podjetjem ... Ne nazadnje tudi državi.