Komentar Dušana Malovrha: Kavice z lokacijo

Če se po jutru dan pozna, potem bomo letošnje poletje drago plačali. Sezona se je v bistvu že začela – s poplavo objav (pre)visokih računov iz kafičev in gostiln, zlasti jadranskih.

Tako je denimo bralec poročevalec z otoka Hvara delil fotografijo računa za kavo z mlekom – 4,5 evra. Pred enim letom je tam menda stala tri evre. Opatijski espreso je nekdo plačal pet evrov, makjato na Malem Lošinju je 3,20 evra, sokec 4,5. Na Hrvaškem se je cena kavice v gostinskih lokalih od marca lani do marca letos po podatkih Eurostata zvišala za 7,4 odstotka, največ med državami EU, je sporočila Slovenska tiskovna agencija.

Po nedavni izvidnici v hrvaško Istro lahko tudi sam delim podobno drage izkušnje. Malo točeno pivo na sicer lepi lokaciji ob Limskem kanalu blizu Vrsarja so nam zaračunali 3,5 evra, nad kanalom krožnik istrskih testenin z golažem iz merjasca 15. Kar precej, glede na to, da je divjih prašičev tam kot listja in trave in delajo samo kažin, zato jih pokajo kot zajce.

Na štantu, kjer je kobajagi vse lokalno – čeprav na las podobne kvartete vakuumiranih sirov ponujajo tudi na oddaljenih lokacijah, ob turističnih cestah čez Velebit in ob znameniti neretvanski magistrali domačih dobrot –, so med prodajali za 20 evrov. Pri nas sem doslej najdražjega videl za 17, dobi pa se tudi precej ceneje, po 12, celo še po 10 evrov. Ampak v ceni istrskega medu je najbrž všteta izjemna lokacija, s katero tako radi opravičujejo visoke cene.

Zares šokantna pa je bila cena dnevnega najema ležalnika na tamkajšnji mestni plaži, v sončnem majskem popoldnevu že povsem dovolj polni (kaj bo šele poleti!). Ležaljka, kot orodju za lupljenje naivnih gostov rečejo Hrvati, je ves dan vaša za 20 evrov. Spomnim se, da smo se pred leti zmrdovali, ko je bil dnevni najem ležalnika na plaži tudi 20, ampak kun! Se pravi sedemkrat manj.

Sicer pa so tudi doma na sončni strani Alp cene vse manj užitne. Če se bodo tako dvigovale, bodo do poletja komaj še prebavljive. Kepica sladoleda stane 2,20, sem opazil mimogrede v Ljubljani, medtem ko te pride pica – za s sabo – s šunko in mocarelo 13 evrov. Čeprav bolj zaporniško obložena je občutno dražja kot večja in slastnejša za mizo zelo spodobne restavracije v središču Trsta.