Komentar Dušana Malovrha: Kdo pa so ti čudni fantje?
Odprtje svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici je tako navdušilo, da med alpskimi vršaci še vedno odmeva od aplavza. Z leve in desne se valijo pohvale z Male in Visoke Ponce, še zlasti na račun skupine Laibach in njihove mistično-himnične predelave ponarodele viže Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan. Le kdo bi si mislil, da (jim) bo tako ratalo …
Tistega leta četrtega maja je v beli Ljubljani umrl jugoslovanski predsednik Tito, v rdečih revirjih pa se je 1. junija rodila skupina Laibach.
Pisalo se je prelomno 1980. Tistega leta četrtega maja je v beli Ljubljani umrl jugoslovanski predsednik Tito, v rdečih revirjih pa se je 1. junija rodila skupina Laibach, Ljubljana po slovensko. Njihov krstni multimedijski projekt je oblast prepovedala, leta 1983 pa so že nastopili v televizijski oddaji Tednik, v kateri pa so zabriti alternativci iz Trbovelj sprožili val ogorčenja in pozivov, češ, naj že kdo ustavi to … to … te čudake, ki so čudno zgledali in še bolj čudno špilali. Industrijski rock iz rudarskega Zasavja, mat kurja.
Eni so jih videli zgolj kot prehrupno mlado provokacijo, ki se bo izpela po dveh taktih (pa se še ni, čeprav so nekdanji zabriteži prerasli v uglajene sive panterje), drugi so jih zavohali kot subverzivni element in veliko grožnjo za obstoj Socialistične federativne republike Jugoslavije (kar je bilo najbrž celo res).
Vse ostalo je zgodovina. Ki bi prišla v špehnate leksikone, če bi jih še tiskali. Vendar sove že dolgo več ne razpirajo svojih papirnatih kril modrosti. Spletna wikipedia pa piše: »Laibach so od ustanovitve leta 1980 do danes imeli več kot 1000 koncertov po celem svetu, prodali so čez milijon plošč in postali mednarodno priznani, še posebej s svojimi interpretacijami pesmi skupin Queen, The Rolling Stones, The Beatles …«
Zasavci so zajahali (novi) val demokracije in projekt za projektom postajali institucija, država v državi, gibanje s sestrskimi ali hčerinskimi projekti in podjetji umetniške in diplomatske narave. Slike njihovih sledilcev se prodajajo za deset-, stotisoče evrov, za 32 evrov lahko kupite potni list lajbahovske države NSK (Neue Slowenische Kunst). Gate v njihovi spletni trgovini stanejo 25 evrov.
Leta 2015 so kot prva zahodna glasbena zasedba nastopili v Severni Koreji, zdaj bo Laibach, kot sporoča njihov Informbiro, prva tuja skupina, ki bo po ruski invaziji nastopila v Kijevu: »Medtem ko preostala Evropa slavi svojo 'svobodo in solidarnost' 9. maja v Liverpoolu, bo Laibach uprizoril Evrovizijo v Ukrajini – kjer je trenutno edina prava in resnična vizija Evrope.«
Laibach so iz državnih sovražnikov postali državni praznik. Nekoč prepovedani, zdaj zapovedani. In najbrž končno počnejo, kar so si vedno želeli – lepo pojejo. Evrovizijsko.
