Komentar Dušana Malovrha: Knjiga? Ne, hvala!
Slovenija se je v mednarodni raziskavi PIRLS 2021 uvrstila med države z največjim upadom bralne pismenosti. Raziskava, v kateri je sodelovalo 6400 naših četrtošolcev, je pokazala, da dekleta (še vedno) dosegajo boljše rezultate kot dečki. Največje število točk, 32, sta v raziskavi bralne pismenosti v primerjavi z letom 2016 izgubila Azerbajdžan in Kazahstan, 31 točk je izgubila Južna Afrika, Latvija 30, za baltskim tigrom pa je že Slovenija s 23 točkami manj.
Slovenija se je v mednarodni raziskavi uvrstila med države z največjim upadom bralne pismenosti.
Ampak kar se mojih fantov tiče, se moram kar pohvaliti. Pardon, ju moram pohvaliti, jaz sem bil pač samo njun navijač številka 1, onadva pa sta kljub vsem motilcem pozornosti to dosegla – osvojila bralno značko. Tudi letos, starejši celo že devetič zapored, se pravi, da je prebral predpisani seznam knjig ali se naučil pesmic na pamet prav v vseh razredih devetletke in postal tako imenovani zlati bralec. Nič takega, pravite? Nak! Kar takega! Zlasti v teh, napol pismenih, nebralnih in vse bolj gledalnih časih (saj veste, ekrani, ekrani in spet ekrani).
V sinovem devetem razredu je od 23 učencev in učenk postalo zlati bralec osem sošolcev, med njimi ni – proti pričakovanjem – niti ene sošolke. Na šoli s petimi devetimi razredi pa se je skupno 32 učencev in učenk vpisalo na zlati bralni seznam. Samo petina je v devetih letih (neobvezno) prebrala približno 30 književnih del. Zaradi lepega dosežka sem sklenil, da svoja knjižna moljčka nagradim. Knjiga bo najlepše darilo, sem pomislil. Kaj pa drugega?
Fanta moja, pridna sta bila, ker sta toliko čitala, zato si lahko za nagrado izbereta vsak eno knjigo, sem jima ponudil v starševskem navdušenju. Kakršno koli knjigo, lahko enciklopedijo, lahko roman, lahko pesniško zbirko … Ja, tudi strip. Ne nazadnje se tudi sam nisem opismenjeval le z Odpravo zelenega zmaja, Bratovščino sinjega galeba, Gospodom Hudournikom, Erazmom in potepuhom, Malim upornikom, Emilom in detektivi, Nilsom Holgersonom, Vrabčjo enajsterico in drugimi spisanimi junaki, ampak tudi z modrostmi narisanih herojev: komandanta Marka, Velikega Bleka, Zagorja, Alana Forda, princa Valianta in Jeremiaha.
Moja ponudba sinovoma je bila tako širokogrudna tudi zaradi odgovora, ki sem ga kar pričakoval, priznam: »Ah, oči, hvala, ampak ni treba!«