Komentar Dušana Malovrha: Med dvema ognjema
Mojo generacijo sta zaznamovala dva virusa. Prvi je bil HIV, virus imunske pomanjkljivosti, ki povzroča neozdravljivo bolezen aids. Ko je v začetku 80. let prejšnjega stoletja smrtonosna epidemija iz ZDA zapljusnila tudi staro celino, smo bili na pragu odraslosti, polni načrtov in želja, tudi po seksu, kajpak.
Spolno prenosljivi virus nas je zamoril in v temeljih spremenil naše navade. Dolgo je namreč veljalo: če se okužiš, si obsojen na smrt. Strah se nam je zavlekel pod kožo, saj so za aidsom umrli tudi mnogi znani iz sveta športa in šovbiznisa. Prvi, ki je kljub okužbi kar živel in živel in vsem dajal vero, je bil košarkarski zvezdnik Earvin Magic Johnson. Okužen od leta 1991, še živi. Ampak on je preživel tudi in predvsem s pomočjo dragih koktajlov zdravil, ki so mu jih pripravili najboljši zdravniki.
Danes, 1. decembra 2023, ob že 35. svetovnem dnevu aidsa, je medicina tako napredovala, da so tudi nepremožni lahko deležni tako učinkovitega zdravljenja, da »je virus nezaznaven v krvi, zato osebe, ki se zdravijo, pri spolnih odnosih ne morejo okužiti drugih,« so sporočili z ministrstva za zdravje. Morda nekaj deset let prepozno, a bolje pozno kot nikoli.
Kljub vsemu prestanemu še vedno ne zračimo prostorov in zaščitnih mask skoraj ne nosimo več.
Drugi virus, ki je zajezil življenje moje generacije in jo v njenih zrelih letih še enkrat prisilil v korenito spremembo življenjskega sloga, je novi koronavirus ali Sars-CoV-2. Povzroča nalezljivo bolezen covid-19 in tudi ta virus, ki je konec 2019. na Kitajskem z divjih živali preskočil na človeka, ne bo kar izginil, pravi stroka. Ni druge, kot da se naučimo živeti z njim. Da se ga navadimo, a spet ne preveč. Kajti kljub temu da v zadnjih dneh število okužb s covidom znova skokovito narašča, se obnašamo, kot da smrtonosnega virusa sploh ni več. Kot da ni nič.
Na lasten nos sem se prepričal, da kljub vsemu prestanemu v minulih dveh, treh letih še vedno ne zračimo prostorov. Ne šolskih in celo ne zdravstvenih, kjer se vendar gnetejo tudi številni bolni, najbrž tudi okuženi. Zaščitnih mask skoraj ne nosimo več, na nedavnem cepljenju s četrtim odmerkom proti koroni pa sem bil daleč najmlajši. Morda pa bi morali kak svetovni dan (ali pa samo slovenski) nameniti tudi covidu.
