NA KOŽO
Komentar Dušana Malovrha: Na smrt skregani
Na muhi so celo tisti, ki v teh temnih časih storijo največ in od katerih je družba najbolj odvisna.
Odpri galerijo
Zdajle bom tvegal, da se po meni usuje tako z leve kot z desne, od spredaj in od zadaj, pritlehno ali zviška. Zakaj tvegal? Zato, ker bom ostal na sredini in se ne bom postavil na nobeno stran, ampak bom rekel, da razumem, no, poskušam razumeti ene in druge. Tako Zlatka kot Kreka. Tako estradnika, ki med zaprtjem ne sme delati, kot strokovnjaka, ki je moral zapreti družbo zaradi katastrofalne epidemiološke slike.
Zlatko se je že opravičil za svojo neumnost, ko je po Ljubljani španciral vštric z dedkom virusom (tako nekateri ljubkovalno kličejo belobradega strokovnjaka) in mu zastavljal bolj ali manj neprijetna vprašanja. Tudi prvi mož Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je posul s pepelom, ko so ga ondan ujeli, ko je bil na bencinski črpalki nepreviden – brez maske.
Tako pač je: kdor dela, ta greši, kdor ne more delati, pa prav tako. Vsem nam se po malem že trga od tega virusnega leta 2020, a ni tako?
Nekaj povsem drugega od Zlatkovega javnega nastopanja v vlogi raziskovalnega novinarja pa so spletni skrivači in njihovo brezobrazno svinjanje. Njihova tarča so celo tisti, ki v teh temnih časih storijo največ in od katerih je družba, ki se utaplja v koronakrizi, najbolj odvisna. Bojana Beović, denimo, nedvomno obraz leta 2020 – saj se ne glede na vse zadolžitve iz dneva v dan pojavlja pred novinarskimi kamerami in mikrofoni –, in Aleš Rozman, simpatično umirjeni direktor univerzitetne klinike na Golniku. S čim sta si infektologinja in pulmolog zaslužila, da ju anonimni viruskeptiki po elektronski pošti zmerjajo in jima grozijo, tega si res ne znam predstavljati.
Res pa je tudi nekaj: med pandemijo smo tudi v našem uredništvu opravili vrsto intervjujev s strokovnjaki, ki so v boju proti koroni najbolj izpostavljeni, žal so nas nekateri tudi zavrnili. Toda skepticizem strokovnjakov do medijev, ki le želijo prenašati njihova dognanja širši javnosti, se vrača kot bumerang – v obliki bebavih in nesramnih zanikovalcev virusa in posledic. To bi strokovnjaki zdaj že morali razumeti. Če imajo poleg strokovnosti vsaj kanček zdrave pameti.
Na muhi so celo tisti, ki v teh temnih časih storijo največ in od katerih je družba najbolj odvisna.
Zlatko se je že opravičil za svojo neumnost, ko je po Ljubljani španciral vštric z dedkom virusom (tako nekateri ljubkovalno kličejo belobradega strokovnjaka) in mu zastavljal bolj ali manj neprijetna vprašanja. Tudi prvi mož Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je posul s pepelom, ko so ga ondan ujeli, ko je bil na bencinski črpalki nepreviden – brez maske.
Tako pač je: kdor dela, ta greši, kdor ne more delati, pa prav tako. Vsem nam se po malem že trga od tega virusnega leta 2020, a ni tako?
Nekaj povsem drugega od Zlatkovega javnega nastopanja v vlogi raziskovalnega novinarja pa so spletni skrivači in njihovo brezobrazno svinjanje. Njihova tarča so celo tisti, ki v teh temnih časih storijo največ in od katerih je družba, ki se utaplja v koronakrizi, najbolj odvisna. Bojana Beović, denimo, nedvomno obraz leta 2020 – saj se ne glede na vse zadolžitve iz dneva v dan pojavlja pred novinarskimi kamerami in mikrofoni –, in Aleš Rozman, simpatično umirjeni direktor univerzitetne klinike na Golniku. S čim sta si infektologinja in pulmolog zaslužila, da ju anonimni viruskeptiki po elektronski pošti zmerjajo in jima grozijo, tega si res ne znam predstavljati.
Res pa je tudi nekaj: med pandemijo smo tudi v našem uredništvu opravili vrsto intervjujev s strokovnjaki, ki so v boju proti koroni najbolj izpostavljeni, žal so nas nekateri tudi zavrnili. Toda skepticizem strokovnjakov do medijev, ki le želijo prenašati njihova dognanja širši javnosti, se vrača kot bumerang – v obliki bebavih in nesramnih zanikovalcev virusa in posledic. To bi strokovnjaki zdaj že morali razumeti. Če imajo poleg strokovnosti vsaj kanček zdrave pameti.
Predstavitvene informacije
22:45
Vklopi razum